Motnje spanja

Motnje spanje

Poznamo okrog 90 različnih motenj spanja.

Nespečnost ali insomnija zajema težave z uspavanjem in vzdrževanjem spanja. Bolniki poročajo, da potrebujejo več kot trideset minut, da zaspijo ali da so ponoči budni trideset minut ali več. Poznamo kratkotrajno, situacijsko pogojeno ter kronično nespečnost. Pomembno je, da hkrati z nespečnostjo zdravimo tudi morebitne pridružene bolezni. Pogosto je lahko nespečnost dolgotrajno ali ponavljajoče se stanje s poslabšanji, povezanimi z zdravstvenimi, psihiatričnimi in psihosocialnimi dejavniki. Diagnoza nespečnosti se postavi ob sočasni prisotnosti težav preko dneva. To vključuje enega ali več znakov, kot so utrujenost, dnevna zaspanost, slaba pozornost, pogostejše nesreče, nestrpnost, zmanjšana motivacija in podobno. Najpomembnejši vidik pri ocenjevanju nespečnosti je temeljita obravnava. V kolikor imamo kljub upoštevanju priporočil težave s spanjem več kot trikrat na teden, več kot tri mesece ter imamo čez dan zaradi tega težave, se je potrebno posvetovati z družinskim zdravnikom, ki nas lahko napoti k specialistu za motnje spanja. Najučinkovitejše zdravljenje poteka s kognitivno-vedenjsko terapijo, ki ima ugodnejše in trajnejše koristi v primerjavi z zdravljenjem z zdravili. Nespečnost je pogosto lahko simptom druge bolezni, pogosto je pridružena motnji dihanja v spanju in v tem primeru je nujen obisk zdravnika specialista za motnje spanja.

Motnje dihanja v spanju ali apneja pomeni prekinitve dihanja med spanjem. Gre za 10 sekund in več trajajoče ponavljajoče se pavze dihanja med spanjem. Najpogostejši je obstrukcijska apneja, katere vzrok je zapora v zgornjih dihalih (kar je pogosto povezano z debelostjo). Redkejša je centralna apneja, katere vzrok so centralne motnje dihanja. Motnje dihanja v spanju povzročajo tudi prekomerno dnevno zaspanost in vodijo v resne srčno-žilne bolezni.

Prekomerna dnevna zaspanost ali hipersomnija pomeni neobvladljivo dnevno zaspanost, ki je neodvisna od količine nočnega spanja. Sem spada narkolepsija, ki je kronična nevrološka motnja in se kaže z motnjo regulacije budnosti in spanja. Glavni znaki vključujejo čezmerno dnevno zaspanost in katapleksijo, ko bolnik ob čustvenih dogodkih izgubi mišično moč. Bolezen nujno potrebuje obravnavo pri nevrologu-specialistu za motnje spanja, ki postavi diagnozo in z zdravili ustrezno lajša simptome. Med napadom katapleksije se bolnik celotnega dogajanja zaveda, običajno pa ne more govoriti. Za bolezen so značilne tudi paralize v spanju in halucinacije ob uspavanju ali ob prebujanju.

Za motnje cirkadianega ritma budnosti in spanja je značilno normalno in zadostno spanje, ki pa je glede na potrebe družbenega okolja umeščeno v napačen čas dneva. Najpogosteje nastanejo zaradi izmenskega dela ali potovanja skozi časovne pasove. Pogoste so tudi endogene motnje cirkadianega ritma, katerih vzrok je lahko genetski in je potrebna nadaljnja diagnostika in zdravljenje pri zdravniku specialistu za motnje spanja. Motnje so povezane z več boleznimi, od duševnih do avtoimunskih, ter s spremembo kakovosti življenja.

Motnje gibanja v spanju in parasomnije so različna gibanja, ki lahko prekinjajo nočno spanje in na ta način povzročajo prekomerno dnevno zaspanost. Kažejo se kot sindrom nemirnih nog, periodični gibi udov, škrtanje z zobmi (bruksizem), hoja v spanju, nočni strahovi, zbujanja z zmedenostjo. Poznamo tudi vedenjsko motnjo REM faze spanja, ki se lahko pojavi mnogo let preden bolnik zboli za demenco ali Parkinsonovo boleznijo. Pri motnjah gibanja je potrebna nadaljnja obravnava pri nevrologu, tudi zaradi izključitve epilepsije, ustrezne diagnostike in terapije.