Eden od razlogov za to je nezdrava hrana. Zmanjšanje škodljivega trženja prehrane otrokom, izboljšanje sistema javnih naročil zdrave prehrane v javnih ustanovah in preoblikovanja živil so glavni cilji evropskega projekta skupnega ukrepanja Best-ReMaP, ki v Sloveniji poteka pod okriljem Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Projekt, ki se je pričel izvajati v oktobru 2020, prehaja v zaključno fazo, na sestanku deležnikov so bili predstavljeni delo in dosedanji rezultati.
Poslanstvo projekta skupnega ukrepanja BestReMaP na področju spremljanja preoblikovanja živil je uvesti skupno orodje za spremljanje hranilne vrednosti živil. Le tako bomo lahko v vseh sodelujočih državah opisali ponudbo živil in njihovo prehransko kakovost ter spodbudili preoblikovanje živil na podlagi izdelkov »najboljšega v razredu«. Cilj je :
Izboljšanje ponudbe hrane bo imelo koristi za vse skupine prebivalstva, še posebej za otroke in najbolj ranljive populacije, ki (pre)pogosto uživajo predelana živila.
Razvoj najboljših praks za zmanjševanje trženja nezdravih živilskih izdelkov otrokom in mladostnikom je nujno potreben, saj je po podatkih Evropske komisije bilo leta 2017 v Evropski uniji približno 15 % otrok in mladostnikov s prekomerno telesno težo. Približno 5 % jih je bilo debelih. Debelost v otroštvu pogosto napoveduje debelost tudi v odrasli dobi, zato naraščajoča razširjenost otroške debelosti vključuje tudi vse večjo pojavnost debelosti v odrasli dobi z vsemi povezanimi boleznimi in zapleti.
Tako si je projekt Best-ReMaP za cilj zadal opredeliti, razviti in deliti najboljše prakse politik za zmanjšanje izpostavljenosti otrok trženju nezdrave hrane, nuditi podporo državam članicam pri izvajanju novih pravil EU o avdiovizualnih medijskih storitvah in razviti usklajene protokole in orodja za spremljanje obsega in narave trženjske izpostavljenosti otrok.
V sklopu dela na področju javnega naročanja živil v javnih ustanovah je potekala pilotna študija z uporabo pilotne angleške verzije Kataloga za javno naročanje živil (orodje Gospodarske zbornice Slovenije) znotraj 8 različnih evropskih držav. Namen pilotnega pristopa je deljenje dobre slovenske prakse, zagotavljanje bolj kakovostne in bolj transparentne nabave živil v javnih institucijah ter povečanje razumevanja, znanja in spretnosti na področju javnega naročanja živil. Ustanovljena je bila tudi medsektorska delovna skupina za javna naročila živil v vseh državah članicah. Tekom projekta si omenjeni delovni paket prizadeva redno komunicirati z Evropsko komisijo ter prispevati k priporočilom za nadaljnje izvajanje postopkov javnega naročanja živil tako na evropskem kot nacionalem nivoju.
Neposredna korist delovnega paketa Javno naročanje živil v javnih institucijah: pilotni EU pristop bo tako prispeval k dostopu do bolj kakovostnih, zdravih, trajnostnih in hranljiih živil.
Barbara Lončarek, GZS, ZKŽP:
»Katalog živil za javno naročanje je aplikacija, ki olajša postopek javnega naročanja živil tako za javne zavode kot tudi za ponudnike živilskih izdelkov. Javni zavod lahko s pomočjo aplikacije hitro pripravi predračun živil, saj ima že narejeno analizo trga, izvozni dokument pa je primeren za direktno objavo na Portalu javnih naročil in skladen z vsemi zakonodajnimi zahtevami (najmanj 12 % ekoloških izdelkov in najmanj 20 % izdelkov iz shem kakovosti glede na celotno količino živil, izraženo v kilogramih, ter do 20 % izločenih sklopov glede na celotno vrednost javnega naročila). Glavna prednost za ponudnike, ki so vpisani v Katalog živil za javno naročanje, je trenutno avtomatsko izpolnjevanje predračuna s podatki o izdelkih iz aplikacije in posledično velik prihranek na času. Prednost je tudi, da javni zavod lahko hitro poišče ponudnike na zemljevidu ponudnikov in jim pošlje povpraševanje za izločene sklope direktno iz aplikacije.«
Prehranski sistemi vplivajo na evropsko družbo na več načinov:
Te tri točke kažejo, da je treba razumeti povezavo med različnimi politikami, če želimo obravnavati trajnost prehranskih sistemov in oblikovati učinkovite politične rešitve.
Najpomembnejši dosežek projekta skupnega ukrepanja Best-ReMaP bo gotovo Končni načrt o trajnostnih ukrepih in vključevanju v nacionalne politike, ang. roadmap. Vsak delovni paket projekta Best-ReMaP ima namreč specifične naloge, ki se zaključijo s konkretnimi okvirnimi priporočili za ukrepanje, ang. frameworks for action na področju vseh treh obravnavanih politik.
Monika Robnik Levart, NIJZ “o vključitvi kazalnika prehranskih sistemov v kazalnike ciljev trajnostnega razvoja ”:
»Trenutni kazalniki ciljev trajnostnega razvoja vključujejo le delna sklicevanja na prehranski sistem, zato bi spremljanju ciljev trajnostnega razvoja koristil dodatek niza kazalnikov, povezanih s celotnim prehranskim sistemom .«
Da bi mlade spodbudili k razmisleku in spremembi navad, ki vplivajo na njihovo počutje in posledično na zdravje, pripravljajo tudi šolsko kampanjo za mladostnike. Za ta namen je nastal poučni animirani video, ki ga bodo promovirali v sklopu Osnovnih šol in na socialnih omrežjih.
Pri prehrani otrok in mladostnikov imajo glavno vlogo še zmeraj starši, zato se tudi zanje pripravljajo zanimive interaktivne vsebine, ki bodo kmalu objavljene na spletni strani programa.
doc.dr. Mojca Gabrijelčič–Blenkuš, Nacionalni inštitut za javno zdravje:
“Namen projekta skupnega ukrepanja Best-ReMaP je, da skupaj zagotovimo spremembe na boljše na ključnih politikah, ki izboljšujejo prehransko okolje za otroke.”
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
