Strokovno srečanje je rezultat skupnih prizadevanj Nacionalnega inštituta za javno zdravje – območna enota Maribor ter Centra za socialno delo Maribor pri ozaveščanju in naslavljanju stisk te ranljive skupine, kar je bil eden izmed ključnih ciljev mednarodnega projekta »Make the difference«. Srečanja se je udeležilo 64 strokovnjakov.
Uvodoma sta prisotne nagovorila vodja Enote za nenalezljive bolezni na NIJZ – OE Maribor, Christos Oikonomidis, dr. dent. med., specialist javnega zdravja ter direktorica Centra za socialno delo Maribor, Bravc Marjana, mag. soc. del., spec.
Sledila je predstavitev projekta »Make the difference«, ki je bil koordiniran s strani LWL – Coordinarion Office for Drug Related Issues (Münster, Nemčija) in je potekal v 12-ih državah Evropske Unije. Projekt, ki se je pričel maja 2021 in zaključil oktobra 2023 je predstavila mag. Karmen Osterc Kokotovič, univ. dipl. ped. iz NIJZ – OE Maribor. Več o samem projektu si lahko preberete na naslednji povezavi.
Predavateljica Julija Pelc, univ. dipl. psih., spec. za psihološko svetovanje je v nadaljevanju v prispevku »Otroci in mladostniki v primežu nepredvidljivega. Kako (pre)živeti?« spregovorila o stiskah otrok, ki odraščajo v družinah, kjer je prisotna zasvojenost staršev, pri čemer je posebej izpostavila, da otroci notranje stiske navzven izražajo na različne načine, zaradi česar nekateri ostanejo neopaženi, prezrti. Ključna naloga strokovnih delavcev je zatorej, da so senzibilni na različne opozorilne znake in se zmeraj tudi odzivajo.
Srečanje je nadaljevala Ksenija Kos, univ. dipl. ped. in prof. soc., s prispevkom »Razvijanje podpornega okolja za razvoj samoregulativnih mehanizmov pri otrocih, ki tega v družinah ne morejo dobiti«. Predavateljica je spregovorila o posledicah neustrezno razvitih samo-regulativnih mehanizmov pri otrocih, ki so vidne na področju telesnega zdravja, čustvovanja, kognitivnih sposobnosti ter socialnih veščin. Ker pa so otroci vpeti v različne organizirane oblike bivanja kot je npr. vrtec ali šola in so zaradi svojih težav tudi obiskovalci sociale, zdravstva, svetovalnih centrov – je predavateljica povabila k razmišljanju, kako lahko širša skupnost oblikuje pogoje in s tem podlago za bolj zdrav razvoj.
Zaključno dejanje strokovnega srečanja je bila okrogla miza, kjer so sodelovali strokovnjaki s področja zdravstva, sociale, šolstva, adiktologije ter predstavnica odločevalcev, Lilijana Zorko, vodja Sektorja za zdravstvo in socialno varstvo Mestne občine Maribor.
Strokovnjakinje okrogle mize: Maja Krajnc Završnik, dr. med., spec. otroške in mladostniške psihiatrije, Mateja Lajh, univ. dipl. soc. del, mag. Tadeja Batagelj, univ. dipl. psih, mag. Karmen Osterc Kokotovič, univ. dipl. ped. in Tea Šauperl, univ. dipl. soc. del. so spregovorile o pomenu zgodnje identifikacije in obravnave otrok iz družin, kjer je prisotna zasvojenost, izzivih s katerimi se srečujejo institucije pri svojem delu, konceptu »dovolj dobrega starševstva« oseb, ki se borijo z zdravljenjem od zasvojenosti ter podpornih programih in programih pomoči, ki lahko staršem pomagajo okrepiti njihovo starševsko vlogo.
Okroglo mizo sta povezovali Vesna Šmarčan, univ. dipl. psih. iz NIJZ – OE Maribor ter Nataša Usar, univ. dipl. soc. del. iz CSD Maribor.
Strokovno srečanje se je zaključilo s pomembnim spoznanjem:
»Psihično odpornost otrok iz družin, kjer je prisotna zasvojenost, lahko krepimo ter s tem ustavljamo začarani krog travm, ki se prenašajo iz generacije v generacijo, le s povezovanjem in sodelovanjem strokovnjakov različnih institucij. Pomemben je dialog«.
Pripravila: Vesna Šmarčan, NIJZ – OE Maribor