Praznična prehrana in zdravje

Hrana naj predstavlja užitek, hkrati pa naj odraža spoštovanje do lastne kulturne dediščine. Pri tem pa ne smemo pozabiti na zmernost in zavedanje, kako naše prehranske izbire vplivajo na naše počutje in zdravje. Redna telesna dejavnost je prav tako pomemben del prazničnega časa, saj pripomore k ravnovesju in poskrbi, da so praznični trenutki prijazni tako do telesa kot tudi do duha. Ker današnji prazniki pogosto vključujejo pretirano potrošniško in kulinarično dimenzijo, je prav, da se zavemo skromnosti svojih dejanskih potreb. Tako bomo lahko praznike doživljali v njihovi pravi vrednosti – kot čas povezanosti, hvaležnosti in veselja.

Praznična prehrana: priložnost za bolj trajnostne obroke

Prazniki ponujajo priložnost, da svojo prehrano obogatimo s trajnostnimi rastlinskimi jedmi, ki so bolj prijazne tako do zdravja kot do okolja. Z vključitvijo lokalnih in sezonskih sestavin, kot so buče, korenovke, zelje in stročnice, lahko pripravimo okusne in hranljive obroke. Zelenjavne pite, lečine polpete, pečene polnjene paprike in različne kaše niso le okusne, temveč tudi odličen vir rastlinskih beljakovin in zaščitnih hranilnih snovi. S takšno prehrano ne prispevamo le k lastnemu dobremu počutju, temveč tudi k manjšemu vplivu na okolje. S tem pa tudi razbremenimo vpliv, ki ga ima na zdravje in okolje tradicionalno kalorična hrana v obliki mesnih jedi in sladkih priboljškov.

Prehrana med decembrskimi prazniki in s tem povezane težave

Tako kot ne bo koristilo, če le kakšen dan v letu uživamo zelo zdravo hrano, tako tudi ne bo nič narobe, če se kakšen dan pregrešimo. Lahko pa si nakopljemo prehodne težave, če se prenajedamo in izbiramo pretežno mastne in sladke jedi. Sem sodijo tudi ocvrte mastne jedi, mesni izdelki, prekajeni izdelki ter alkoholne pijače. Vsakršno pretiravanje lahko neugodno vpliva na počutje, razpoloženje in storilnost, slabša pa je tudi podpora imunskemu sistemu. Pojavijo se lahko tudi kratkotrajne prebavne težave (npr. napenjanje, zaprtje, zgaga), ki pa običajno minejo brez zapletov. Če do tega pride, popijmo kozarec vode, ki smo mu dodali žlico limoninega soka, saj ta običajno spodbudi delovanje prebavnih encimov. Prebavo olajšamo tudi z ječmenovo in riževo juho, v primeru zaprtosti pa pomagajo obroki, bogati s prehransko vlaknino in telesna dejavnost.

Ključ do uživanja praznikov brez prebavnih težav je zmernost pri prehrani. S premišljenimi izbirami lahko ohranimo dobro počutje in resnično uživamo v prazničnih trenutkih. Po drugi strani lahko prehrana med prazniki vpliva na povečanje telesne mase na račun maščevja, saj naj bi se sodeč po raziskavah v tem obdobju v povprečju zredili tudi za cel  kilogram, nekateri posamezniki pa tudi več. Ker pridobljeno telesno maso s težavo izgubimo, se lahko posamezniki zaradi vsakoletnih praznikov v desetletju zredijo tudi za 10 kg ali več. Zato je pomembno, da praznične obroke uravnotežimo z več zelenjave in sadja ali kašami ter drugimi viri pretežno vlakninske hrane. Za ustrezno urejeno prebavo je pomembna tudi zadostna hidracija z vodo ali nesladkanimi čaji. Alkohola pa čim manj, tem bolje. Najbolj zdrava odločitev je nič alkohola.

Dajmo priložnost prazničnim jedem v bolj zdravi preobleki

Tradicionalne praznične jedi, ki jih pripravimo po receptih naših babic, res težko spremenimo v povsem »zdrave izbire«. Vseeno pa smo lahko malce bolj zmerni tudi pri pripravi dobrot. Če pečemo pecivo, bodimo zmerni pri dodajanju maščob in sladkorja. Vsaj del živalskih maščob nadomestimo z rastlinskimi maščobami (npr. repičnim oljem), izogibajmo pa se zamenjavi s kokosovo in palmino maščobo ter kakavovim maslom. Slednja so namreč dandanes popularna, vendar izredno bogata z nasičenimi maščobnimi kislinami. Vsaj del sladkorja nadomestimo z dodatkom cimeta in drugimi za ta čas značilnimi dišavnicami. Uživajmo zmerne količine mesa in mesnih izdelkov (manj mastne dele, z odstranjeno vidno maščobo), namesto mesa pogosteje vključimo (mastne) ribe, ki so bogate z omega-3 maščobnimi kislinami in vitaminom D. Izognimo se pretirano sladkim jedem, poleg tega pa vključimo v obroke za približno polovico krožnika zelenjave in sadja, ki so vir zaščitnih snovi in podpirajo naš imunski sistem, hkrati pa tudi energijsko in hranilno uravnotežijo obrok. V obroke vključimo tudi različne kaše ter izdelke iz polnovrednih žit, ki so prav tako vir zaščitnih snovi in energijsko in hranilno uravnotežijo obrok. S tem dosežemo tudi hitrejši in daljši občutek sitosti. Paziti moramo tudi na pitje. Ne pretiravajmo s sladkanimi pijačami, energijskimi napitki in alkoholom.

Da bi lažje ohranjali zmernost, si lahko pomagamo z naslednjimi priporočili: na praznične zabave ne gremo lačni; uporabljajmo manjše krožnike; v obroke vključujmo več sadja in zelenjave ter kaše; načrtujmo obroke. Obroke tudi ustrezno pripravimo: mastnim kosom mesa odstranimo vidno maščobo; namesto ocvrtih jedi pripravimo jedi v pečici; pri uporabi moke posežemo po polnozrnati moki; vključimo več zelenjavnih prilog; za solate uporabljamo energijsko manj bogate prelive na osnovi kisa, namesto majoneznih prelivov.

Ohranjanje telesne dejavnosti med prazniki: gibanje za veselje in dobro počutje

Praznični čas nas vabi k druženju in okusnim dobrotam, vendar pa ne smemo pozabiti na gibanje, ki nas ohranja vitalne, sproščene in polne energije. Telesna dejavnost med prazniki ni namenjena vzdrževanju strogega režima ali doseganju velikih ciljev, temveč je čudovita priložnost, da z majhnimi koraki poskrbimo za svoje zdravje na prijeten in lahkoten način.

Sprehodi po praznično okrašenih mestnih ulicah, kjer nas spremljajo svetloba prazničnih lučk in nasmehi mimoidočih, so odličen način, kako združiti čar praznikov z nežno telesno aktivnostjo. Hoja ne ohranja le telesa v gibanju, temveč tudi sprošča misli. Za tiste, ki uživajo v naravi, so zimski pohodi v zasnežene gozdove priložnost za odklop od mestnega vrveža in globoko dihanje svežega zraka.

Domače praznično vzdušje lahko popestrimo s plesom ob najljubših božičnih melodijah. Ples je idealen način, kako ostati aktiven in hkrati okrepiti družinske vezi. Otroci bodo ob tem še posebej uživali, prav tako pa bodo navdušeni nad igrami na prostem, kot so sankanje, kepanje ali gradnja snežakov.

Z gibanjem lahko ustvarimo dodatne praznične spomine, ki nas bodo greli še dolgo po decembru. Naj gre za večerni sprehod z lučkami, jogijski trenutek ob svečkah ali igrivo preživljanje časa na snegu – vsaka aktivnost šteje. Telesna dejavnost med prazniki je darilo, ki ga podarjamo sami sebi, saj bo december z njo prijazen tako do našega telesa kot duha.

Prazniki in moč družinskih obrokov

Prazniki niso le čas daril in okraskov, ampak tudi priložnost za krepitev družinskih vezi. Skupni obroki in trenutki, preživeti s svojimi bližnjimi, so pogosto tisto, kar praznikom daje pravi čar. V času, ko smo pogosto zasedeni z vsakodnevnimi obveznostmi, so ti trenutki dragoceni, saj omogočajo povezanost in občutek pripadnosti. Študije namreč kažejo, da imajo skupni obroki pozitiven vpliv na duševno zdravje, zmanjšujejo stres in spodbujajo občutek hvaležnosti.

Tradicionalne jedi, ki jih pripravljamo skupaj, prinašajo občutek domačnosti in povezanosti z našimi družinskimi člani. Otroci se ob teh obrokih naučijo pomena tradicije, sodelovanja in uživanja v družbi svojih bližnjih. Naj bo letošnji praznični čas priložnost, da odložimo telefone, upočasnimo hiter tempo in se posvetimo svojim bližnjim.