Strokovno srečanje za celostno obravnavo debelosti otrok: nova priporočila in povezovanje

Dogodek je povezal pediatrične time, time za otroke in mladostnike iz Centrov za krepitev zdravja (CKZ), ki skupaj izvajajo Družinsko obravnavo za zdrav življenjski slog (DOZŽS) ter bolnišnične strokovnjake.

Prim. Polonca Truden Dobrin, vodja Programa ZDAJ na NIJZ, je v uvodnem nagovoru poudarila pomen povezovanja različnih strok in ravni zdravstvenega varstva pri skupnih prizadevanjih za boljše zdravje otrok. Izrazila je podporo vsem izvajalcem, ki s svojim delom ustvarjajo pogoje za dolgoročne spremembe življenjskega sloga.

Osrednja tema srečanja je bila krepitev sodelovanja med timom Bolnišnice Šentvid pri Stični in timi na primarni ravni zdravstvenega varstva, da bi zagotovili dalj trajajoče spremljanje in učinkovito podporo otrokom in mladostnikom in njihovim družinam za trajno spremembo življenjekega sloga s ciljem izboljšanja izidov zdravljenja otrok in mladostnikov z debelostjo ter z njo povezanimi tveganji.

Srečanje je potekalo v okviru Programa ZDAJ – Zdravje danes za jutri, ki se osredotoča na zgodnje prepoznavanje dejavnikov tveganja in celostni pristop k zdravemu razvoju otrok. Zbrani strokovnjaki so predstavili izkušnje z različnih ravni obravnave, razpravljali o ključnih izzivih in dobrih praksah ter oblikovali strokovne predloge za nadaljnje izboljšave programa.

Sodelovanje in pripravljenost na razvoj sta pomembni vrednoti Bolnišnice za otroke Šentvid pri Stični, je povedala Tanja Smrekar, direktorica. “Zaposlene spodbujamo k nenehnemu razvoju in osebni rasti. Tovrstna strokovna srečanja med različnimi ravnmi zdravstvenega sistema so nujna za izboljšanje zdravstvenih obravnav otrok in mladostnikov. Multidisciplinarnost in izmenjava dobrih praks vodita do oblikovanja novih rešitev, ki omogočajo boljšo pripravljenost otrok in mladostnikov na izvajanje dnevnih aktivnosti za zdrav način življenja,” je še dodala.

Dr. Irena Štucin Gantar, specialistka pediatrije in neonatologije iz Bolnišnice za otroke Šentvid pri Stični, je pojasnila, da so na srečanju opredelili prednosti bolnišnične in ambulantne obravnave debelosti. Poudarila je, da so bili vzpostavljeni prvi mehanizmi povezovanja, ki so po njenem mnenju ključni za izboljšanje izidov zdravljenja otrok z debelostjo. Izrazila je tudi željo, da bi srečanje postalo tradicionalno, saj bi tako lahko sproti reševali vrzeli v obravnavi.Tjaša Kotnik z NIJZ je izpostavila, da je bilo leto 2024 prelomno, saj je DOZŽS izvajalo 33 pediatričnih timov po vsej Sloveniji. Ob tem je opozorila na izzive, ki jih predstavljata kadrovska stiska in preobremenjenost v posameznih zdravstvenih domovih. Dodala je, da izvajanje obravnave pogosto ovira tudi nezainteresiranost staršev ali njihovo pomanjkanje časa za vključevanje v obravnavo otrok oziroma družine.

Bernarda Vogrin z NIJZ je poudarila, da je debelost večvzročna kronična nenalezljiva bolezen, katere uspešno obvladovanje zahteva sodelovanje različnih strok ter podporo v otrokovem okolju. Predstavila je tristopenjski model multidisciplinarne obravnave, ki temelji na strokovnem sodelovanju, jasnih protokolih in rednih posvetih. Skupni cilj programa ostaja krepitev ozaveščenosti in motivacije ter pridobitev veščin za dolgoročne spremembe v življenjskem slogu družin.

Ključni poudarki srečanja

Posebna pozornost je bila namenjena nadaljnji skrbi za otroke po zaključku bolnišnične obravnave, podpori v lokalnem okolju ter vzpostavitvi sistemskih mehanizmov za zgodnejše prepoznavanje otrok s tveganji.

Predstavljeni so bili tudi rezultati izvajanja programa v preteklem letu in predlogi za izboljšave, med njimi:

• Izvajanje obravnave v skladu s priročnikom za Družinsko obravnavo.
• Uporaba opredeljenih kriterijev za napotitev v bolnišnično obravnavo.
• Vzpostavitev strukturiranega načrta nadaljnjega spremljanja in podpore otroku v dveh letih po zdravljenju.
• Možnost krajših bolnišničnih obravnav za diagnostične namene.
• Vzpostavitev posebnega elektronskega naslova za neposredno komunikacijo za izboljšanje podpore.
• Organizacija in izvedba nadaljevalnih delavnic za starše v podporo dolgoročnim spremembam življenjskega sloga.
• Krepitev sodelovanja z lokalnim okoljem, še posebej s šolami.
• Dodatno usposabljanje strokovnjakov.
• Razširitev izvajanja programa na druge starostne skupine otrok in mladostnikov.

Skupna zavezanost: ustvarjanje zdravih pogojev za razvoj otrok

Srečanje je ponovno potrdilo pomen tesnega sodelovanja med zdravstveno stroko, lokalnim okoljem in družinami pri obvladovanju sodobnih izzivov na področju otroškega zdravja. S skupnimi prizadevanji v okviru Družinske obravnave za zdrav življenjski slog si želimo skupaj zagotoviti boljše pogoje za odraščanje in podpreti trajne spremembe življenjskega sloga.