Vaša mnenja so ključna za oblikovanje učinkovitih zdravstvenih programov in izboljšanje kakovosti zdravstvenih storitev, zato vse prejemnike ponovno prosimo za sodelovanje v nacionalni raziskavi.
PoglejteSvetovna zdravstvena organizacija in medvladni odbor za podnebne spremembe v svojem zadnjem poročilu med opaženimi in predvidenimi vplivi in tveganji zaradi podnebnih sprememb opozarjata tudi na izzive na področju duševnega zdravja.
Podnebne spremembe vplivajo na pojav duševnih težav in motenj preko nevarnosti, nesreč in globalnih okoljskih groženj ter družbenoekonomskih sprememb, povezanih s podnebnimi spremembami (ekstremne vročine, poplav, neviht, dviga morske gladine, suš, požarov v naravi, krčenja gozdov, spremembe rabe zemljišč, izgube biotske raznovrstnosti, onesnaževanja oceanov, prisilne migracije …).
Od okoljskih poti izpostavljenosti vročinski valovi poleti najbolj neposredno vplivajo na povečano umrljivost in obolevnost. Osebe s težavami z duševnim zdravjem so še posebej ranljiva populacija, na to pa vplivata dva dejavnika. Prvi je, da te osebe težje poskrbijo zase (za ustrezno ukrepanje/vedenje). Drugi dejavnik pa, da nekatera psihotropna zdravila znižajo fiziološki odgovor telesa na povišano zunanjo temperaturo z delovanjem na termoregulacijske mehanizme in je prilagajanje telesa na povišane zunanje temperature omejeno.
Vplive dodatno okrepijo dejavniki ranljivosti in neenakosti s področja zdravja (kronične bolezni, invalidnost, že obstoječe duševne težave in motnje), demografski dejavniki (starost, spol, etnična pripadnost), geografski dejavniki (oddaljene skupnosti, območja s pomanjkanjem vode, območja z večjo možnostjo za ekstremne vremenske pojave), družbeno-ekonomski in družbeno-politični dejavniki (revščina, negotovost v zvezi z možnostjo za stanovanje in delo, politična nestabilnost, diskriminirane skupine).
Posledice navedenih dejavnikov so neugodni vplivi na duševno zdravje in psihosocialni vplivi.
Pojavljajo ali krepijo se različna stanja ali vplivi na duševno zdravje, kot so stres, anksioznost, depresija, samomorilno vedenje, nemoč, strah in žalost, uživanje alkohola in drugih škodljivih substanc, napeti odnosi v družbi, celo odločitve pri nekaterih mladih, da nimajo svojih otrok.
V kolikšni meri se bodo podnebne spremembe nadaljevale, je odvisno od nas. Na razpolago imamo dve orodji: blaženje (ukrepi za zmanjšanje nastajanja podnebnih sprememb – npr. zmanjševanje izpustov povzročiteljev podnebnih sprememb – toplogrednih plinov) in prilagajanje (ukrepi za zmanjšanje učinkov podnebnih sprememb npr. ustrezno obnašanje, zaščita pred nalezljivimi boleznimi, izolacija bivalnih prostorov, protipoplavna zaščita…).
V zvezi s podnebnimi spremembami se pojavlja novejša beseda solastalgija, sestavljena iz kombinacije latinske besede sōlācium (tolažba, preneseno: blažilo, zatočišče) in grškega korena -algia (bolečina, trpljenje, žalost), ki opisuje obliko čustvene ali bivanjske stiske, ki jo povzroči sprememba okolja, ki ni več podobno domačemu okolju, ki so ga prebivalci poznali in imeli radi. Manjka jim tolažba ali udobje iz njihovega doma; hrepenijo po tem, da bi bilo domače okolje takšno, kot je bilo prej. Solastalgija se nanaša tako na preživeto izkušnjo kot na strah, kaj se bo zgodilo v prihodnosti – tudi na strah pred podnebnimi spremembami, ki bodo vplivale na življenje nas samih ter naših otrok in vnukov. V zvezi s tem nastajajo še drugi pojmi npr. ekološka žalost in ekološka tesnoba – eko-anksioznost).
Za pomoč pri težavah v duševnem zdravju so na NIJZ na voljo spletne strani:
https://www.zadusevnozdravje.si/
Pripravile: Ana Hojs, Simona Perčič, Katarina Bitenc, Majda Pohar, Vladimira Lampič
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
