Razumevanje nekemičnih zasvojenosti v današnji družbi: od vzrokov do posledic

Poleg domačih strokovnjakov so se dogodka udeležili tudi priznani mednarodni predavatelji, ki so predstavili različne vidike nekemičnih zasvojenosti in poudarili pomen naslavljanja te problematike in izmenjave izkušenj ter znanj s tega področja. Konference se je udeležilo več kot 250 strokovnjakov, ki se pri svojem delu srečujejo s problematiko nekemičnih zasvojenosti. Dogodek je pomembno prispeval k sodelovanju med različnimi strokami in predstavlja dobro izhodišče za nadaljnje raziskovanje in oblikovanje aktivnosti na tem pomembnem področju. Konferenca obvladovanja nekemičnih zasvojenosti je osvetlila njihove vzroke in posledice ter povezala domače in tuje strokovnjake.

Pojav nekemičnih zasvojenosti je tako v Sloveniji kot v tujini v porastu in predstavlja vse večji javnozdravstveni problem, na katerega opozarjajo tako raziskovalci kot strokovnjaki, ki se z njimi srečujejo v praksi. Rezultati slovenske raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju (HBSC) iz leta 2022 so pokazali, da 8,9 % slovenskih mladostnikov dosega kriterije problematične uporabe družbenih omrežij, 9,1 % pa zasvojenosti z videoigrami. Rezultati so se v primerjavi z letom 2018 povišali, kar nakazuje pomembnost raziskovanja in preventive na tem področju ter nujnost po dodatnih ukrepih, da bi omejili razvoj tovrstnih zasvojenosti že v zgodnjih fazah. Pri nastanku nekemičnih zasvojenosti imajo pomembno vlogo različni dejavniki, kot so na primer nevrobiološki mehanizmi, vpliv družbenih in tehnoloških trendov ter obremenjujoče izkušnje v otroštvu. Tako je bila konferenca namenjena poglobljenemu razumevanju teh prepletenih dejavnikov, saj je le s celostnim pristopom možno učinkovito preprečevati in obvladovati nekemične zasvojenosti.

Dosedanji uspehi pri obvladovanju nekemičnih zasvojenosti

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) prepoznavamo pomen javnozdravstvenega bremena nekemičnih zasvojenosti v Sloveniji. Prizadevanja za zmanjševanje tega bremena temeljijo na strokovnih in znanstvenih izsledkih ter opažanjih s terena Udeležence konference je uvodoma nagovoril izr. prof. dr. Branko Gabrovec, generalni direktor NIJZ, ki je predstavil dosedanje delo NIJZ na področju nekemičnih zasvojenosti: »V Sloveniji področje nekemičnih zasvojenosti obravnava Nacionalni program duševnega zdravja 2018-2028, Program MIRA, ki ga upravljamo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Prizadevamo si za celosten pristop pri obvladovanju te problematike, ki se osredotoča na prepoznavo, preprečevanje in zdravljenje. Ta pristop vključuje sistematično in redno spremljanje nekemičnih zasvojenosti, razvoj in nadgradnjo preventivnih aktivnosti ter vzpostavitev oziroma krepitev mreže virov pomoči, ki bo učinkovito odgovarjala na potrebe posameznikov in družbe na tem področju.«

Dodajanje poudarka na ranljivih skupinah

V nadaljevanju je izr. prof dr. Branko Gabrovec še poudaril: »Digitalizacija in hitri tehnološki napredek sta ustvarila svet, ki je bolj povezan kot kadarkoli prej, a hkrati tudi poln pasti. Posebej ne smemo spregledati ranljivih skupin, kot so otroci in mladostniki, ki so še posebej izpostavljeni tveganju za razvoj zasvojljivega vedenja pri uporabi digitalnih vsebin.«

Tudi Vesna Marinko, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje, je nagovorila udeležence: »Na Ministrstvu za zdravje se zavedamo, da so nekemične zasvojenosti, zlasti prekomerna raba digitalnih naprav pri otrocih in mladostnikih, vse večji izziv, ki prizadene ne le posameznike, temveč tudi družine in skupnost. Zato si prizadevamo za celovit in sistemski pristop, ki povezuje zdravstvo, šolstvo, socialo in druge resorje.

Dodane konkretne aktivnosti Ministrstva za zdravje

»Povečujemo preventivne aktivnosti in ozaveščanje javnosti, predvsem mladih in staršev. Ključno je zgodnje prepoznavanje težav, zato vlagamo v sofinanciranje različnih programov ter nadgrajujemo obravnavo v centrih za duševno zdravje otrok in mladostnikov. Pričenjamo tudi s projektom usposabljanja strokovnih delavcev, predvsem v zdravstvu, šolstvu in sociali. Posebno pozornost namenjamo najtežjim primerom z uvedbo programov zdravljenja nekemičnih zasvojenosti, kot je zdravljenje otrok in mladostnikov v Mladinskem klimatskem zdravilišču Rakitna ter odraslih v Psihiatrični bolnišnici Idrija«, je povedala Vesna Marinko z MZ.

Kompleksno ozadje nastanka in prepleta nekemičnih zasvojenosti

Mednarodno priznani predavatelji so na konferenci osvetlili različne dejavnike, ki imajo pomembno vlogo pri nastanku in ohranjanju nekemičnih zasvojenosti, ter izpostavili preplet bioloških, psiholoških in socialnih dejavnikov, ki prispevajo k njihovi kompleksnosti. Prof. dr. Marc Potenza z Medicinske fakultete Univerze Yale je v svojem predavanju predstavil nevropsihološke mehanizme nekemičnih zasvojenosti in pojasnil, kako se tovrstne zasvojenosti kažejo na nivoju možganske aktivnosti, predvsem v tistih možganskih centrih, ki so povezani z nagrajevanjem in impulzivnim vedenjem. »V ozadju motenj zasvojenosti je več pomembnih nevrokognitivnih procesov. Hipoteza o pomanjkanju nagrajevanja na primer predvideva, da ljudje z zasvojenostmi kažejo manjšo odzivnost v možganskih predelih, povezanih z odzivom na nagrade, ki niso povezane z zasvojenostmi, kot ljudje brez zasvojenosti. Ta vzorec možganskih aktivnosti se kaže tudi pri osebah s tveganjem za zasvojenosti, na primer pri osebah z družinsko anamnezo zasvojenosti z alkoholom, in osebah z motnjami, za katere je značilen oslabljen nadzor impulzov, kot je kompulzivno prenajedanje. Opisani vzorec se odziva na zdravljenje, saj lahko po zdravljenju opazimo večjo aktivacijo v možganskih predelih, povezanih z nagrajevanjem. Te ugotovitve so pomembne tako z vidika preventive kot tudi zdravljenja zasvojenosti.«

V nadaljevanju je prof. dr. Potenza spregovoril tudi o tem, kako obremenjujoče izkušnje v otroštvu prispevajo k nastanku nekemičnih zasvojenosti. Travmatični dogodki in pomanjkanje ustrezne čustvene podpore v zgodnjem obdobju namreč povečujejo verjetnost za razvoj zasvojljivega vedenja kasneje v življenju. V svojem predavanju je razložil, kako lahko ta odkritja uporabimo v procesu preprečevanja in zdravljenja zasvojenosti. »Pozitivne izkušnje v zgodnjem otroštvu spodbujajo zdrave vzorce navezanosti, ti pa pomagajo graditi in ohranjati odnose ter spodbujajo zdravo vedenje v celotnem življenjskem obdobju. Travma v zgodnjem otroštvu pa lahko spodbudi negotovo navezanost in neustrezne načine odzivanja na stres, ki lahko vodijo v zasvojenosti s psihoaktivnimi snovmi in vedenjske zasvojenosti. Travma v otroštvu je povezana s številnimi vedenjskimi zasvojenostmi, vključno z zasvojenostjo z igrami na srečo, videoigrami in kompulzivnim spolnim vedenjem. Rezultati raziskav kažejo, da so za preprečevanje in zdravljenje zasvojenosti pri moških in ženskah pomembni različni mehanizmi, pri čemer je vloga travme in stresa pri ženskah morda večja.«

Pomembno je, da strokovnjaki celostno pristopajo k obravnavi posameznikov z nekemičnimi zasvojenostmi, saj so ti pogosto bolj dovzetni za razvoj drugih duševnih težav. S tem vidikom je nadaljevala Svijetlana Akik, psihiatrinja s Klinike za psihiatrijo sv. Ivan v Zagrebu, ki je v svojem predavanju osvetlila preplet nekemičnih zasvojenosti z drugimi težavami v duševnem zdravju. Pojasnila je, zakaj je pomembno, da strokovnjaki komorbidnost upoštevajo pri klinični obravnavi nekemičnih zasvojenosti, saj povezanost zasvojenosti z duševnimi težavami zahteva poseben pristop in prilagoditev terapevtskih metod, da bi dosegli dolgoročno izboljšanje duševnega zdravja: »Zasvojenost z igrami na srečo je zelo pogosto povezana s škodljivo uporabo ali zasvojenostjo z alkoholom, psihoaktivnimi substancami, pa tudi s čustvenimi motnjami, anksioznimi motnjami, osebnostnimi motnjami in motnjami psihotičnega spektra. Ta tematika je izjemno pomembna, saj nam omogoča boljše razumevanje pri definiranju ciljev zdravljenja, načrtovanju dolžine zdravljenja ter, kar je najpomembneje, pri načrtovanju terapevtskih intervencij. Na ta način lahko olajšamo proces zdravljenja in omogočimo integriran terapevtski pristop pri obeh motnjah.”

Družbena omrežja in spolnost kot vidnejša predstavnika na področju nekemičnih zasvojenosti

Poznavanje prepletenosti nekemičnih zasvojenosti in drugih duševnih težav je torej ključnega pomena za razumevanje njihovega vpliva na posameznikovo zdravje in dobrobit, med posameznimi nekemičnimi zasvojenostmi pa obstajajo pomembne razlike. V Mednarodni klasifikaciji bolezni MKB-11 sta za zdaj opredeljeni le dve obliki nekemičnih zasvojenosti, motnja igranja iger na srečo in motnja igranja videoiger. Kljub temu lahko vzorce zasvojenosti opazimo tudi pri drugih vedenjih, npr. pri uporabi družbenih omrežij, spolnosti, prehranjevanju, nakupovanju itd. V zadnjem času pomemben izziv predstavljata področji družbenih omrežij in spolnosti.

Uporaba družbenih omrežij je v zadnjih letih v porastu, s tem pa se je močno povečalo tudi tveganje za njihovo problematično uporabo. Otroci in mladostniki predstavljajo posebej ranljivo skupino, pri kateri se negativne posledice uporabe družbenih omrežij hitreje in močneje odrazijo, kar povečuje potrebo po preventivnih programih in ozaveščanju. Dr. Halley Pontes s Fakultete za psihološke znanosti v Birkbecku, Univerza v Londonu, je predstavil, kako se uporaba družbenih omrežij povezuje s težavami v duševnem zdravju. V svojem predavanju je opozoril na psihološka tveganja, ki se povezujejo s problematično uporabo družbenih omrežij in  so pri otrocih ter mladostnikih še posebej izrazita: »Nastajajoče težave zasvojenosti z družbenimi omrežji močno ogrožajo duševno zdravje, zlasti med mladimi. Ključnega pomena je, da institucije, ki delujejo v okviru javnega zdravstva dajo prednost ozaveščanju, izobraževanju in intervencijam v boju proti tej naraščajoči epidemiji.«

Tako kot problematična uporaba družbenih omrežij tudi kompulzivno spolno vedenje predstavlja kompleksno področje, kjer ima digitalizacija pomembno vlogo. Spolnost namreč še vedno velja za tabu temo, vendar v zadnjem času narašča število razprav o zasvojenosti s spolnostjo in pornografijo. Čeprav imamo malo podatkov o razširjenosti problematike v Sloveniji, izkušnje iz prakse nakazujejo, da je temu področju treba nameniti več pozornosti. Peter Topić, terapevt, ustanovitelj in direktor Inštituta za zasvojenosti in travme, je povedal, da se posledice zasvojenosti kažejo zelo različno, vendar večina zunanjih opazovalcev hitreje prepozna simptome in posledice kemičnih zasvojenosti kot pa zasvojenosti, pri katerih oseba doseže omamno stanje le s pomočjo določenega vedenja ter dodal: »Zasvojenost s seksualnostjo je toliko težje prepoznati, ker živimo v družbi, v kateri na seksualne vsebine naletimo praktično povsod. Vprašanje, ali je pornografija škodljiva ali ne, je že desetletja predmet žolčnih debat. Svet se v 21. stoletju spreminja bistveno hitreje kot v preteklosti. K temu nesporno prispevajo tehnološka odkritja in elektronski mediji, ki dramatično vplivajo na celotno delovanje človeške družbe, tudi na področju spolnosti, ki je prav v zadnjih desetletjih doživelo velikanske spremembe in Slovenija v tem pogledu ni nikakršna izjema. Pornografska in tržna industrija s svojimi sporočili vplivata na predstave o moških in ženskah, polni sta predvsem zavajajočih sporočil o tem, kaj si moški in ženske želijo v spolnosti. Vendar navkljub skorajda neomejenim možnostim, informacijam in spolni svobodi ljudje v spolnosti še vedno ne uživajo tako, kot bi lahko. Za razumevanje katere koli zasvojenosti je zelo pomembno, da se zavedamo, da ne gre le za slabo navado, ki se je s časom razmahnila in negativno vpliva na življenje osebe. Zasvojenost ima svojo biološko, duševno, družbeno in duhovno funkcijo oziroma se njene posledice kažejo na vseh naštetih področjih.«

Pomen prepoznave in obravnave nekemičnih zasvojenosti v praksi

Prenos teoretičnih spoznanj v prakso ter izmenjava izkušenj med strokovnjaki sta ključnega pomena za učinkovito obvladovanje nekemičnih zasvojenosti, saj podpirata celostni pristop k obravnavi in prilagoditev strokovnih pristopov dejanskim potrebam na terenu. Tako se je konferenca zaključila s kratkimi predstavitvami strokovnjakov Petra Topića iz Inštituta za zasvojenosti in travme, Mije Repenšek, svetovalke na Centru pomoči pri prekomerni rabi interneta LOGOUT, in Nejca Stanovnika, kliničnega psihologa v Psihiatrični bolnišnici Idrija, ki so v ospredje postavila praktične primere in izkušnje iz prakse. Na podlagi študij primera so predstavili proces obravnave in okrevanja pri različnih nekemičnih zasvojenostih. Nejc Stanovnik s Psihiatrične bolnišnice Idrija je povzel: »V Psihiatrični bolnišnici Idrija trenutno edini bolnišnični oddelek za zdravljenje nekemičnih/vedenjskih zasvojenosti v Sloveniji obratuje dobro leto. V tem obdobju se srečujemo z zdravljenjem zelo heterogene populacije, ki ima težave z različnimi vedenjskimi zasvojenostmi. Prevladujejo sicer zasvojenosti z igrami na srečo in pornografijo. Pri vseh vrstah obravnavanih vedenjskih zasvojenostih ugotavljamo, da gre navadno za zelo kompleksne primere s pogosto soobolevnostjo.« S svojim prispevkom so poskrbeli za prenos teoretičnih spoznanj v prakso in opozorili, kako pomembno je povezovanje med raziskovalci in strokovnjaki, ki se s problematiko nekemičnih zasvojenosti srečujejo v praksi.