Nekemične zasvojenosti
Nekemične zasvojenosti ne temeljijo na vnosu psihoaktivnih snovi v telo, temveč se razvijejo zaradi pozitivnih posledic določenega vedenja ali aktivnosti na naše počutje.
Nekemične zasvojenosti ne temeljijo na vnosu psihoaktivnih snovi v telo, temveč se razvijejo zaradi pozitivnih posledic določenega vedenja ali aktivnosti na naše počutje.
Nekoč je bila zasvojenost opredeljena kot posledica ponavljajočega uživanja psihoaktivnih snovi (na primer alkohol in droge) in s tem povezanih vedenjskih, kognitivnih in fizioloških fenomenov. Danes pa razumemo, da ima zasvojenost širše razsežnosti, saj jo povezujemo tudi z igranjem videoiger in iger na srečo, uporabo družbenih omrežij, seksualnostjo in pornografijo, pa tudi s povsem vsakdanjimi aktivnosti kot so delo, prehranjevanje, telesna vadba ali nakupovanje. Nekemične oziroma vedenjske zasvojenosti so torej tiste vrste zasvojenosti, ki ne temeljijo na vnosu psihoaktivnih snovi v telo, temveč se razvijejo zaradi pozitivnih posledic določenega vedenja ali aktivnosti na naše počutje.
V zadnjih letih smo priča velikemu porastu uporabe naprav z zasloni na vseh področjih življenja pri vseh generacijah, tudi med otroki in mladostniki, kar je predvsem posledica razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije in njene vpetosti v vsakdanje življenje.
Obravnavanje te aktualne problematike zahteva poenotene in strokovne usmeritve. Zato je multidisciplinarna skupina strokovnjakov, ki se pri delu ukvarja z otroki in mladostniki, pripravila prva slovenska nacionalna priporočila za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih. Nastale so na podlagi izsledkov raziskav in soglasja številnih strokovnjakov ter po zgledih smernic iz tujine.
Znaki zasvojenosti z videoigrami so prisotni pri 10,2 % mladostnikov in so bolj pogosti med fanti.
V slovenskem prostoru so bili podatki na področju nekemičnih zasvojenosti zbrani v okviru raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC, 2018). Zbrani so bili podatki o znakih zasvojenosti z videoigrami in z družbenimi omrežji pri 11., 13., 15. in 17. letnikih.
odstotkov mladostnikov ima prisotne znake zasvojenosti z družbenimi omrežji (HBSC, 2018).