Svetovni dan zdravja 2024 – Moje zdravje, moja pravica

Na NIJZ se problematike neenakosti zavedamo, saj smo že leta 2011 objavil prvo sodobno pregledno publikacijo o neenakostih v zdravju in definirali »socialno-ekonomske neenakosti v zdravju« kot » tiste razlike v zdravstvenih stanjih med družbenimi skupinami z različnim socialno-ekonomskim statusom, ki jih lahko preprečimo in so nepravične. Cilj zmanjševanja neenakosti v zdravju je izboljšanje zdravstvenega stanja prebivalstva v vseh regijah, še posebno med starejšimi, socialno šibkejšimi in manj izobraženimi.

Neenakosti v zdravju pomenijo izziv, saj v veliki meri vplivajo na kakovost življenja posameznikov pa tudi družbe v celoti. Ljudje se med seboj razlikujemo in seveda obstajajo tudi razlike v zdravju. Neenakosti v zdravju so razlike, ki močno zaznamujejo življenje posameznikov in skupin ljudi, ne da bi na to mogli vplivati. Zato so te neenakosti nepravične in kot sodobna družba si moramo prizadevati, da jih odpravimo ali vsaj zmanjšamo z različnimi ukrepi.

Tema letošnjega leta »Moje zdravje, moja pravica« je bila izbrana, da bi zagovarjala pravico vsakega posameznika, kjerkoli, do dostopa do kakovostnih zdravstvenih storitev, izobraževanja in informacij, kot tudi do varne pitne vode, čistega zraka, dobre prehrane, kakovostnega stanovanja, dostojnega dela in okoljskih pogojev ter svobode pred diskriminacijo.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je našla, da vsaj 140 držav priznava zdravje kot človekovo pravico v svoji ustavi. Kljub temu države ne sprejemajo in ne izvajajo zakonov, ki bi zagotovili, da imajo njihovi prebivalci pravico do dostopa do zdravstvenih storitev. To potrjuje dejstvo, da leta 2021 vsaj 4,5 milijarde ljudi – več kot polovica svetovnega prebivalstva – ni bilo v celoti pokritih z bistvenimi zdravstvenimi storitvami.

Kazalniki neenakosti v zdravju

S kazalniki zdravja prikazujemo izide in pomembne dejavnike, ki vplivajo na glavne vzroke bolezni in smrti. Te informacije pomagajo organizacijam, skupnostim in državam, da osredotočijo svoje vire in prizadevanja za izboljšanje zdravja in dobrega počutja za vse ljudi.

Socialno-ekonomske neenakosti v zdravju so tiste razlike v zdravstvenih stanjih med družbenimi skupinami z različnim socialno-ekonomskim statusom, ki jih lahko preprečimo in so nepravične. Za učinkovito zmanjševanje neenakosti v zdravju je nujno, da jih celovito poznamo, predvsem, kakšne so in kaj jih povzroča.

Starajoče prebivalstvo

S hitro starajočim se prebivalstvom so povezani številni izzivi. Aktivno in zdravo staranje se nanaša tako na posameznike kot na skupnost in omogoča ljudem, da uresničijo svoje možnosti za dobro zdravje in počutje ter da se udeležujejo aktivnosti v skladu s svojimi potrebami, željami in zmožnostmi.

Strokovnjaki za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje poudarjajo, da so poleg telesnih, duševnih in socialnih potreb v starosti še posebej akutne potrebe po ohranjanju telesne in duševne kondicije ter potrebe po osebnem medčloveškem odnosu in doživljanju smisla starosti. Za njihovo ohranjanje je ključnega pomena poznati svoj organizem in ga zavestno krepiti zlasti na področju, kjer ima človek dedne, okoljske ali osebne dejavnike tveganja za katero od kroničnih nenalezljivih bolezni. Pomembna je tudi zavestna skrb za gibanje in zdravo prehranjevanje, ki sta odločilna varovalna dejavnika za vse vidike zdravja, še posebej pa za preprečevanje padcev v starosti, ki so pogosti. Med starejšimi ljudmi se epidemično širi tudi osamljenost kot najnevarnejša socialna bolezen, zato je potrebno za oblikovanje politik in programov za podporo zdravja starejših upoštevati vse vidike.