Na okrogli mizi o zdravem življenjskem slogu poudarili pomen zdrave prehrane in telesne dejavnosti

22. in 23. maja 2024 je v Ljubljani potekala konferenca »Skupaj za zdrav življenjski slog«, ki so se jo udeležili tudi soproga predsednika Republike Hrvaške prof. dr. sc. Sanja Musić Milanović, dr. med., specialistka epidemiologinja, dr. Aleš Musar, soprog predsednice Republike Slovenije, Marko Lotrič, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije, Eva Vodnik, državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje, dr. Melita Vujnović, vodja predstavništva Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji in akad. prof. dr. Tadej Battelino, predstojnik Pediatrične klinike ter številni, tudi mednarodni strokovnjakinje in strokovnjaki.

Na okrogli mizi, ki je bila uvod v dvodnevno konferenco, so strokovnjaki izpostavili pomembno temo na področju javnega zdravja, to je dobrobit zdravega življenjskega sloga z ustreznimi prehranjevalnimi navadami ter dovolj telesne dejavnosti in spanja ter osvetlili problematiko debelosti kot kronični zdravstveni problem.

Opozorili so na kompleksnost promocije zdravja, preventive in ozaveščanja za zagotavljanje zdravega življenjskega sloga ter opredelili vlogo politike in ukrepov za izboljšanje javnega zdravja v Sloveniji in širše. Strinjali so se, da gre za kompleksen izziv, pri katerem ni enostavne rešitve, ki bi obrnila negativne trende, vendar pa nas to ne sme odvrniti od nadaljnjih prizadevanj, so se strinjali in poudarili, da so številni kazalniki na področju debelosti med otroki in mladostniki in tudi v celotni populaciji skrb zbujajoči. Podatki kažejo, da so pogosto otroci in mladostniki tista skupina, ki najmanj upošteva nasvete za zdravo prehrano, poleg tega pa so iz pandemije covida-19 izšli kot najbolj prizadeta skupina.

Slabe prehranjevalne, gibalne in spalne navade se odražajo kot dejavniki tveganja za kronične nenalezljive bolezni v poznejših življenjskih obdobjih, zato moramo vsi deležniki narediti več na področju promocije zdravja, preventive in ozaveščanja za zdrav življenjski slog naših ljudi, je v uvodnem nagovoru poudaril doc. dr. Branko Gabrovec, generalni direktor NIJZ in dodal, da je tematika civilizacijsko izredno pomembna, “zato se tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ukvarjamo z različnimi pristopi in projekti za omogočanje in spodbujanje zdravega življenjskega sloga in obvladovanja debelosti, tako na strukturni kot na ravni posameznih populacijskih skupin”.

Povedal je, da na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje upravljamo program preventivnega zdravstvenega varstva otrok in mladostnikov ZDAJ, vključno z družinsko obravnavo debelosti, in na ravni EU med drugim sodelujemo v projektu JAPreventNCD, s katerim želimo podpirati okolja, ki zagotavlja zdravo prehrano in dovolj telesne dejavnosti z različnimi ukrepi na družbeni in osebni ravni. Dodal je, da ob tem pozdravljamo vse pobude, ki združujejo in povezujejo ključne deležnike pri obvladovanju otroške debelosti. “Med vidnejšimi pobudami je tudi Zagrebška deklaracija Svetovne zdravstvene organizacije za Evropsko regijo, ki jo je spodbudila naša današnja visoka gostja prof. dr. Sanja Musić Milanović, soproga hrvaškega predsednika, in v katero se je vključil tudi soprog predsednice Republike Slovenije dr. Aleš Musar, ki je tudi pobudnik ustanovitve posebne posvetovalne skupine NIJZ Skupaj za obvladovanje otroške debelosti.”

Kot je še dejal, so ustrezno dorečeni in implementirani ukrepi na področju prehrane in telesne dejavnosti, povezani z ukrepi duševnega zdravja in zagotavljanja ustreznega spanja, najbolj učinkoviti pri preprečevanju debelosti tako pri otrocih kot pri odraslih, zato je prav, da temu perečemu vprašanju posvetimo več pozornosti. “Študije kažejo, da se dolgoročno zdravje posameznika začne oblikovati že pred rojstvom in se nadgrajuje v najzgodnejših letih življenja, debelost med otroki in najstniki pa narašča hitreje kot med odraslimi, ugotavljajo raziskovalci. Veliko otrok in odraslih vseh starosti je po vsem svetu izpostavljenih okolju, ki ne spodbuja zdravega življenjskega sloga, temveč ravno nasprotno z veliko ponudbo nezdrave hrane in sedečega življenjskega sloga spodbuja pridobivanje telesne teže. V današnjem načinu življenja se podaljšuje čas sedenja pred ekrani. Predsodki in stigmatizacija, ki jih v vsakdanjem življenju doživljajo številni naši prebivalci, ki živijo s prekomerno telesno težo in debelostjo, negativno vplivajo tudi na njihovo duševno zdravje.”

Otroci, ki danes razvijajo prekomerno telesno težo in živijo z debelostjo, bodo najverjetneje z izzivom obvladovanja debelosti vstopili v odraslo dobo ter na trg dela. Bolj verjetno se bodo v procesu staranja srečali s sarkopenično debelostjo in zgodnejšim pojavom krhkosti in zato nižjo kakovostjo življenja ter posledično pričakovano krajšo življenjsko dobo. Prav zato ne smemo pozabiti na dovolj gibanja in nenazadnje več pozornosti nameniti tudi področju zdravstvene pismenosti in promocije zdravja med prebivalci, tudi s preventivnimi programi in zgodnjo diagnostiko, so se strinjali tudi udeleženci okrogle mize “Skupaj za zdrav življenjski slog: Nacionalni odzivi in mednarodne pobude”.

Vodja predstavništva Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) v Sloveniji Melita Vujnović je ocenila, da je debelost otrok v evropskih državah velik problem. Navedla je, da je po podatkih WHO prizadetih približno 4,4 milijona mlajših od pet let, torej osem odstotkov v tej starostni skupini. “Opažamo tudi, da sta prekomerna teža in debelost bolj razširjeni pri otrocih iz družin z nižjimi dohodki, zlasti v državah z visokimi dohodki,” je poudarila Vujnović.

Po besedah profesorja športne vzgoje z ljubljanske fakultete za šport Gregorja Starca je problematično tudi, da imajo nekateri otroci, ki sicer niso videti debelo, visoko raven podkožnega maščevja in nizko gibalno učinkovitost. “To kaže tudi na trend, da so si po epidemiji covida-19 nekateri otroci in mladostniki začeli odrekati hrano, niso pa povečali telesne dejavnosti,” je opozoril Starc, sicer eden od članov sistema SLOfit, s katerimi spremljajo telesni in gibalni razvoj otrok in mladostnikov.

Po besedah predstojnika kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na ljubljanski pediatrični kliniki Tadeja Battelina je najbolj nevarno, če se otrokom svetuje izključitvene diete, denimo strogo vegansko dieto. Poudaril je pomen zdrave in raznolike prehrane v zmernih količinah ter telesne dejavnosti.

Med največjimi posledicami debelosti otrok in mladostnikov je izpostavil slabšo samopodobo in manjšo uspešnost v šoli. “Pogosto spregledamo, da je debelost pravzaprav nekaj, kar hudo poškoduje gradnjo samopodobe ravno v obdobju, ko je to največji izziv za vsakega mladega človeka,” je dejal.

Med govorci okrogle mize sta bila tudi soprog predsednice republike Aleš Musar in soproga hrvaškega predsednika države Sanja Musić Milanović, sicer specialistka epidemiologije. Maja lani sta bila namreč na vrhu zakoncev evropskih voditeljev, na katerem so sprejeli zagrebško deklaracijo za vzpostavitev mreže za preprečevanje debelosti pri otrocih v evropski regiji WHO.

Sanja Musić Milanović je dejala, da je pri zajezitvi debelosti pomembno povezovanje med državami. “Debelost je normalen odziv na nenormalne razmere in okolje, ki nas obkrožajo in to ne more zgolj rešiti samo ministrstvo za zdravje. Vključiti se mora celotna vlada,” meni. Aleš Musar pa je izpostavil pomembnost upoštevanja enotnih priporočil stroke, denimo NIJZ.

Predstavnica NIJZ Mojca Gabrijelčič je izpostavila, da so ravno v deklaraciji našteta števila priporočila za zmanjšanje debelosti pri otrocih. “Človeško telo se po eni strani zlorablja za to, da se debelimo z oglaševanjem nezdrave hrane, sedečega življenjskega sloga in sedenja pred ekrani,” je dejala. Po drugi strani pa se ustvarjajo ogromni zaslužki z izdelki in storitvami za zmanjševanje debelosti.

Battelino s pediatrične klinike se je zavzel za obdavčitev sladkih pijač in prepoved oglaševanja nezdrave prehrane za otroke. Starc s fakultete za šport pa je predlagal uvedbo ure telesne vzgoje na dan v šole. Dejal je, da lahko starši otroke h gibanju pritegnejo tudi z omejitvijo preživljanja časa na zaslonih. “Telesna dejavnost je najcenejše zdravilo z največ pozitivnimi stranskimi učinki,” je poudaril.

Posnetek drugega dne konference “Skupaj za zdrav življenjski slog” je na voljo na naslednji povezavi.