Od pojava prve okužbe z virusom SARS-CoV-2 v Sloveniji, 4. marca 2020, so minila že tri leta, zunanje okoliščine pa so se v tem času spremenile. Virus SARS-CoV-2 je postal naš stalni spremljevalec, kot pravijo, naša »nova normalnost«. Namen novega sklopa raziskave SI-PANDA je zato ugotoviti predvsem, kako pogosto so bili ljudje soočeni z okužbo z virusom SARS-CoV-2 od začetka pandemije do danes, in proučiti posledice prebolele okužbe z virusom SARS-CoV-2. Glede na to, da je cepljenje proti covidu-19 še vedno eden najučinkovitejših ukrepov, nas zanima tudi stališče ljudi do cepljenja in razlogi za njihovo oklevanje.
Spodaj objavljamo ključne ugotovitve 25. izvedbe raziskave, ki je potekala od 21. do 24. februarja 2023 na vzorcu 1018 odraslih oseb, starih od 18 do 74 let.
Podpiranje trenutno veljavnih priporočil
V 25. izvedbi raziskave največ podpore anketirane osebe namenjajo priporočilu učinkovitega prezračevanja zaprtih prostorov (83,6 %) in učinkovitega prezračevanja v vzgojno izobraževalnih zavodih (80,3 %), izolaciji za osebe s potrjeno okužbo s SARS-CoV-2 (71,2 %) ter uporabi mask v zdravstvenih ustanovah, lekarnah in domovih starejših občanov (63,0 %). Največ podpore trenutno veljavnim priporočilom namenjajo osebe v starostni skupini od 65 do 74 let. Cepljene osebe proti covidu-19 vsem navedenim priporočilom namenjajo več podpore kot necepljene osebe.
Cepljenje proti covidu-19 in sezonski gripi
V zadnjih izvedbah raziskave SI-PANDA je bil delež oseb, ki se ne nameravajo cepiti proti covidu-19, relativno stabilen in se je gibal okrog četrtine anketiranih oseb, v zadnji, 25. izvedbi raziskave, pa je narastel na približno 30%. Osebe, ki niso cepljene proti covidu-19, najbolj skrbijo stranski učinki cepljenja, dolgoročni vpliv na njihovo zdravje in varnost cepiv. Osebe, ki so prejele cepivo proti covidu-19, so kot glavne razloge za cepljenje navedle: preprečitev težjega poteka bolezni oz. njegovih posledic in zaščita svojega zdravja in zdravja bližnjih. Proti sezonski gripi se je v sezoni 2022/2023 cepilo 8,4 % anketiranih oseb. Po samooceni, je gripo v zadnjih šestih mesecih prebolelo 8,0 % oseb, od tega je bil virus gripe laboratorijsko potrjen pri slabi četrtini oseb.
Upoštevanje izolacije in karantene ter ravnanje v primeru prehladnih znakov ali okužbe dihal
V primeru prehladnih znakov ali znakov okužbe dihal bi večina oseb izvedla samotestiranje na virus SARS-CoV-2 (65,8 %), dobra tretjina bi počakala, da vidijo, kako se simptomi razvijajo, nekaj manj kot četrtina bi se samoizolirala. Ob stiku z osebo, ki je imela pozitiven test na virus SARS-CoV-2, kljub temu, da sami ne bi razvili simptomov, bi se testiralo 65,6 % oseb.
Dolgotrajni covid-19
Večina oseb, ki so se okužile z virusom SARS-CoV-2 najmanj enkrat (55,9%), navaja, da je okužba pri njih potekala asimptomatsko oz. z lažjimi simptomi. Med anketiranci, ki so se že okužili z virusom SARS-CoV-2, jih je približno 60 % navedlo, da so imeli po treh mesecih po preboleli prvi ali edini okužbi, oziroma drugi okužbi še določene težave, ki so trajale vsaj dva meseca. Po preboleli okužbi s covidom-19 sta najpogostejši težavi, ki ju anketirane osebe navajajo, utrujenost in pomanjkanje energije, tako po preboleli prvi ali edini okužbi, kot tudi po drugi okužbi. Pri približno 40 % oseb težave po prebolelem covidu-19 še vedno trajajo. Osebe, ki imajo še vedno težave po prebolelem covidu-19, navajajo slabšo kakovost življenja v primerjavi z osebami, ki teh težav nimajo več.
Duševno blagostanje in težave v duševnem zdravju
Skupno povprečno duševno blagostanje se je od septembra 2022 rahlo poslabšalo, povečale so se težave v duševnem zdravju in simptomi depresije. V 25. izvedbi raziskave je glede na 24. izvedbo opazno rahlo izboljšanje, ki je vidno pri skoraj vseh starostnih skupinah. Ugotovili smo, da ima težave v duševnem zdravju približno tretjina odraslih, od tega je pri manj kot desetini povečana verjetnost prisotnosti depresivne motnje. Težave v duševnem zdravju so najpogosteje prisotne pri mlajših odraslih in najmanj pri najstarejših. Osebe, ki so zadovoljne s svojim življenjem, osebe z boljšo finančno situacijo kot prej in tisti, ki nimajo več težav po prebolelem covidu-19, imajo manj težav v duševnem zdravju.
Celotno poročilo 25. izvedbe raziskave, ki vključuje tudi nekatere primerjave s preteklimi izvedbami, je objavljeno na naslednji povezavi. Rezultati raziskave, predstavljeni v poročilu, so namenjeni strokovnjakom, odločevalcem, medijem in tudi širši javnosti.
Več o raziskavi SI-PANDA si lahko preberete na naslednji povezavi.
