V raziskavi zbrani podatki zagotavljajo ključne informacije o pandemski izčrpanosti odraslih prebivalcev Slovenije, kot naravnem in pričakovanem odzivu na dolgotrajno javnozdravstveno krizo, ki bistveno posega v vsakdan posameznika. Posledica pandemske izčrpanosti je pomanjkanje motivacije za upoštevanje priporočenih samozaščitnih vedenj, ki se pojavi postopoma in na katero vplivajo posameznikova čustva, izkušnje in stališča. Kaže se v zmanjšanju zavedanja o tveganjih, povezanih s širjenjem bolezni covid-19, nepripravljenosti za informiranje in neizvajanju samozaščitnih vedenj. Vpliva pa tudi na samo uspešnost ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2.
Spodaj objavljamo glavne izsledke 17. vala panelne spletne raziskave, ki je potekala od 12. do 15. oktobra 2021 na vzorcu 1022 odraslih oseb, starih od 18 do 74 let, in nekatere primerjave s preteklimi valovi:
Trenutno veljavni ukrepi
Najmanjše podpore ukrepom je bilo tokrat deležno obvezno nošenje mask na zunanjih površinah, ko ni mogoče zagotoviti medosebne razdalje najmanj 2 metra (29,1 %) – podpora temu ukrepu je od prejšnjega vala raziskave padla za kar 18,5 odstotnih točk.
Glede na cepilni status se s trditvijo, da ukrepi, povezani z virusom SARS-CoV-2, nepravično omejujejo življenja nekaterih skupin prebivalstva bolj kot drugih, strinja skoraj za četrtino več tistih, ki se ne bodo cepili, v primerjavi s tistimi, ki so se že.
Podpiranje morebitnih ukrepov
Med morebitnimi ukrepi, ki bi lahko stopili v veljavo v primeru slabšanja epidemiološke situacije, bi anketiranci v največjem deležu (43 %) podprli uvedbo nadzora nad izvajanjem karantene na domu, petina pa bi jih podprla tudi omejitev zbiranja ljudi na do 25 oseb ob upoštevanju navodila NIJZ.
Pravilo PCT
Več kot 40 % anketirancev meni, da bi morale vse dejavnosti oz. storitve biti dostopne vsem brez dokazil o cepljenju, prebolevnosti ali negativnem testu.
V največji meri anketiranci podpirajo izpolnjevanje PCT pogoja pri obisku gledališč in kinodvoran, ogledu športnih dogodkov v živo in pri obisku turističnih nastanitev. Anketiranci se najmanj strinjajo s potrebnostjo izpolnjevanja PCT pogoja pri obisku zdravnika in zobozdravnika ter pri obisku bencinske črpalke.
Okoli sedemkrat več anketirancev, ki so cepljeni, v primerjavi s tistimi, ki niso cepljeni, podpira izpolnjevanje in preverjanje PCT pogoja na delovnem mestu.
V 17. valu raziskave smo spraševali tudi po podpori uvedbe pravila PC za zaposlene v določenih področjih dela oziroma za vse polnoletne prebivalce. Anketiranci v največjem deležu podpirajo uvedbo PC pogoja za zaposlene v zdravstveni dejavnosti (52,7 %).
Cepljenje
Podatki 17. vala raziskave kažejo, da je bilo cepljenih že več kot 70 % anketiranih oseb, in sicer je 59,8 % oseb že prejelo dva odmerka cepiva, 12,2 % pa en odmerek cepiva proti covidu-19. 1,3 % anketirancev je poročalo, da so prejeli že tretji (poživitveni) odmerek cepiva. 22,6 % anketirancev v 17. valu raziskave navaja, da se ne namerava cepiti – delež teh oseb je v primerjavi s prejšnjim valom raziskave upadel.
Necepljene anketirance smo spraševali po razlogih za odločitev, da se ne bodo cepili. Med glavnimi razlogi prevladuje zaskrbljenost zaradi neželenih učinkov po cepljenju, skrb za dolgoročni vpliv na zdravje in mnenje, da se v zvezi s cepljenjem izvaja prevelik pritisk. Slednji razlog za odločitev proti cepljenju (64,8 %) prevladuje nad mnenjem, da cepivo ni varno (64,4 %), kar kaže na pomanjkljivosti pri ustrezni komunikaciji z javnostjo v zvezi s cepljenjem.
Spraševali smo tudi o mnenju o uvedbi obveznega cepljenja proti covidu-19 za zaposlene v določenih področjih dela. Anketiranci v največjem deležu podpirajo uvedbo obveznega cepljenja za zaposlene v zdravstveni dejavnosti (54,0 %), sledijo zaposleni v vzgoji in izobraževanju (46,2 %).
Težave po preboleli okužbi z virusom SARS-CoV-2 – postcovidni sindrom ali dolgotrajni covid-19
Tudi v 17. valu raziskave je večina oseb (66 %) imela določene težave še po enem mesecu po preboleli okužbi. Najpogostejše težave so bile slabo počutje, utrujenost in pomanjkanje energije, o katerih je poročala tretjina prebolevnikov, težave z zaznavanjem okusa in vonja je imela nekaj manj kot tretjina, skoraj petina je navajala težave s koncentracijo in pomnjenjem, prav tako skoraj petina pa glavobol.
Preseneča velik delež oseb, ki se o težavah po prebolelem covidu-19 ne posvetuje z zdravnikom. V 17. valu je bilo takšnih oseb 70,2 %.
Osvetljena tema 17. vala raziskave: Viri informacij, dojemanje tveganja in čustveni odzivi v povezavi s SARS-CoV-2
Pogostost uporabe različnih virov za pridobivanje informacij o virusu SARS-CoV-2
Izsledki raziskave kažejo precejšnje razlike med pogostostjo uporabe virov informacij med cepljenimi in necepljenimi anketiranimi. Cepljeni pogosteje uporabljajo različne vire informacij kot necepljeni, pri čemer cepljeni kot vire informacij najpogosteje uporabljajo zdravnike, necepljeni pa kot vir informacij najpogosteje uporabljajo prijatelje, znance in sorodnike. Izsledki raziskave kažejo precej večjo pogostost uporabe družbenih omrežij kot virov informacij med necepljenimi anketiranimi.
Dojemanje tveganja (angl. Risk Perception) v povezavi s SARS-CoV-2
Zanimive razlike se kažejo v dojemanju tveganja v povezavi s SARS-CoV-2 med cepljenimi in necepljenimi. Izsledki raziskave kažejo, da je pri več kot polovici necepljenih (53,2 %) dojemanje tveganja za okužbo s SARS-CoV-2 zelo nizko, visoko dojemanje tveganja za okužbo pa je izrazila le sedmina necepljenih (15,6 %). Hkrati pa visoko tveganje za okužbo dojema skoraj tretjina cepljenih (30,5 %).
Čustveni odzivi v zvezi s cepljenjem proti covidu-19
Med vsemi anketiranimi pri čustvenem odzivu v zvezi s cepljenjem proti covidu-19 prevladuje upanje (43,8 %), sledijo olajšanje (35,7%), dvom (34,2 %), strah (22,1 %), jeza (19,0 %) in prepričanost (18,4 %). Pri starejših od 50 let je najbolj izraženo čustvo v povezavi s cepljenjem proti covidu-19 upanje, pri mlajših od 50 let pa se najbolj izraža dvom.
Celotno poročilo 17. vala panelne spletne raziskave o vplivu pandemije na življenje je objavljeno na naslednji povezavi.
Več o raziskavi SI-PANDA si lahko preberete tudi na naslednji povezavi.
