Svetovni dan preprečevanja samomora v 2022

Epidemija koronavirusa in samomorilno vedenje

Podobno kot drugod po svetu, smo v prvem letu trajanja epidemije (2020) tudi v Sloveniji zabeležili upad oziroma stagnacijo samomorilnega količnika v primerjavi s predhodnimi leti. Dejavniki, ki so lahko vplivali na to, da se samomorilni količnik v prvih mesecih epidemije ni povečal, so večplastni – (i) hiter odziv na spremenjene okoliščine, ki lahko predstavljajo grožnjo duševnemu zdravju, več poudarka je bilo namenjenega pomenu iskanja pomoči, okrepile so se aktivnosti ozaveščanja o pomenu duševnega zdravja in o načinih spopadanja s stisko; (ii) določeni varovalni dejavniki so se v prvih mesecih pandemije lahko okrepili; skupnosti so bile bolj podporne do bolj ogroženih posameznikov, delo od doma je vsaj za krajši čas lahko zmanjšalo stres, določene osebne vezi so se lahko okrepile in zavedanje, da »smo vsi na istem«, je lahko zmanjšalo občutek stiske, tudi osamljenosti; (iii) v veliko državah so sprožili različne oblike ekonomske pomoči, da bi zmanjšali gospodarsko škodo. V najnovejši raziskavi, v kateri so sodelovali tudi slovenski avtorji, so avtorji ugotavljali, da prvih 15 mescev epidemije ni vplivalo na umrljivost zaradi samomora. Več o tem je na voljo v članku, ki je bil objavljen v reviji The Lancet,  Pirkis, J. in dr. (2022). Suicide numbers during the first 9-15 months of the COVID-19 pandemic compared with pre-existing trends: an interrupted time series analysis in 33 countries.

Eno izmed poglavitnih vprašanj je in ostaja, ali se bo vpliv pandemije dolgoročno odražal na samomorilnem količniku. Pri tem ne gre toliko za neposredno povezavo med pandemijo COVID 19 in samomorom, pač pa za bolj posredne povezave, denimo zakasnele učinke spremenjene ekonomske in gospodarske situacije na duševno zdravje prebivalstva. Zato je potrebno na sistemski ravni okrepiti vse tiste dejavnosti, ki so povezane z boljšimi življenjskimi pogoji, boljšo kvaliteto življenja posameznikov, posebno skrb pa je seveda potrebno nameniti posebej ranljivim skupinam. Posreden vpliv na življenjske pogoje v Sloveniji bo, oziroma jih že ima tudi vojna v Ukrajini, zato so napori v to smer (kvaliteta življenja) še toliko bolj pomembni.

Aktualne aktivnosti NIJZ

Aktivnosti, ki jih na področju preprečevanja samomora izvajamo na NIJZ, so večinoma del akcijskega načrta Resolucije nacionalnega plana za duševno zdravje (RNPDZ) – MIRA. Zadnji sprejet akcijski načrt je za obdobje 2021 – 2023. Prioritetne naloge na področju preprečevanja samomora, sprejema in usmerja Interdisciplinarna skupina za preprečevanje samomora (IDS), ki jo koordiniramo na NIJZ. IDS za preprečevanje samomora sestavljajo strokovnjaki iz različnih področij, ki s svojim znanjem in izkušnjami naslavljajo različne ravni ukrepanja in preventive za preprečevanje samomora – od promocije duševnega zdravja, identifikacije ogroženih, dela z ogroženimi, do žalovanja in dela s svojci ter epidemiološkega spremljanja in raziskovanja samega pojava. Na NIJZ smo tako trenutno vpeti v naslednje naloge, ki so zapisane v akcijskem načrtu:

• Področje raziskovanja; v letu 2021 smo izdali strokovno-znanstveno monografijo o samomoru ‘Samomor v Sloveniji in svetu’. V monografiji je preprečevanje samomora celostno predstavljeno – zajeti so različni dejavniki tveganja za razvoj samomorilnega vedenja (genetski dejavniki, biološki, okoljski, kulturni itd.), različni pristopi k preprečevanju in obravnavi, izpostavljene so skupine z večjim tveganjem, predstavljena pa so tudi mejna področja v suicidologiji (evtanazija, pomoč pri samomoru). Kar monografiji daje posebno vrednost je, da gre za zbirko znanja in izkušenj vodilnih strokovnjakov iz tega področja v Sloveniji.
• Program psihološke prve pomoči za splošno javnost; v letu 2022 smo pričeli z nadgradnjo in razvojem programa, ki je prilagojen za splošno javnost. Program je usmerjen v razvoj veščin za  prepoznavanje  osebe v duševni stiski (tudi samomorilno ogrožene osebe), kako k osebi pristopiti in kako ji pomagati. Za namene promocije programa smo pripravili i tudi krajši video posnetek, v katerem nastopajo znani slovenski igralci. Z njim želimo čim širši krog ljudi nagovoriti, naj si smernice pogledajo. Smernice in video posnetek  sta dostopna na www.zadusevnozdravje.si).
• Aktivnosti postvencije (pomoč bližnjim po samomoru) v šolskem okolju; V letu 2021 smo v sodelovanju s Slovenskim združenjem za preprečevanje samomora, Inštitutom Andrej Marušič, Kliniko za pediatrijo UKC Maribor in Društvom svetovalnih delavcev Slovenije izdali ‘Smernice za postvencijo po samomoru v šolskem okolju z naslovom »Ko se zgodi samomor učenca ali dijaka’. Smernice smo v letu 2021 in 2022 predstavili ravnateljem ter svetovalnim delavcem vseh osnovnih in srednjih šol. Nudijo dobro izhodišče in okvir za organizacijo šole v smislu zagotavljanja varnega in podpornega okolja za vse prizadete po samomoru učenca ali dijaka. . V letošnjem in v drugem letu nameravamo pripraviti evalvacijo uporabnosti smernic in jih nadgraditi v skladu s predlogi in potrebami šole.
• Omejevanje dostopnosti do sredstev za samomor; V letu 2022 smo pričeli z analizo najpogostejših metod samomora v Sloveniji po spolu in različnih starostnih skupinah. Identificirali smo štiri najpogostejše metode, ki bi jih lahko z ustreznimi ukrepi preprečevali oziroma bi lahko preprečevali dostopnost do teh metod in načinov. V ta namen smo se povezali z Upravo kriminalistične policije, Generalne policijske uprave in Fakulteto za varnostne vede v Mariboru saj bomo v tem in v prihodnjem letu pričeli z poglobljeno analizo izbranih načinov samomora. Rezultati bodo imeli preventivno  vrednost.

Rumeno oranžne pentljice – podpora in solidarnost z osebami, ki so bližnjega izgubili zaradi samomora

Vsak samomor, vsak poskus samomora, globoko prizadene tudi veliko število oseb, ki so posameznika, ki je umrl zaradi samomora (ali je o samomoru razmišljal), poznali ali si bili z njim blizu. Bližnji in svojci so v teh primerih še posebej ogrožena, a žal velikokrat spregledana skupina. Mednarodni simbol za zavedanje, da je samomor velik javno zdravstveni problem in izraz sočutja do vseh, ki so zaradi samomora koga izgubili, je rumeno-oranžna pentljica. Tudi letos smo pentljice razdelili med različne javnosti in akterje. V ta namen, bodo tudi letos 10. septembra z rumeno oranžnimi barvami osvetljene nekatere znamenitosti v določenih slovenskih regijah.

Mediji – nepogrešljivi partnerji pri aktivnostih preprečevanja samomora

V Sloveniji smo v preteklih letih vzpostavili zelo dobro sodelovanje med mediji in strokovnimi javnostmi. Sodelovanje se je še okrepilo in izboljšalo z izdajo medijskih smernic za odgovorno poročanje o samomoru.  Vsa prizadevanja na področju preprečevanja samomora bi bila težje izvedljiva, če ne bi mediji prepoznali svoje vloge in odgovornosti pri tem. Razen redkih izjem, so prispevki o samomoru postali bolj senzibilni do tistih, ki so v stiski, kot tudi do tistih, ki so zaradi samomora koga izgubili. Manj je senzacionalističnih prispevkov, ki lahko naredijo precej škode tako na osebni, kot tudi na populacijski ravni.

Vsi lahko doprinesemo k temu, da prihodnje leto ne bomo zabeležili dodatnega prirasta v številu samomorov. Eden izmed vidikov, ki lahko pomembno vplivajo na to, je poročanje o (i) preverjenih dejstvih (o samomoru nasplošno, kot tudi o povezavi med Covidom in samomori, ki je vse prej kot neposredna), (ii) nesenzacionalistično poročanje in (iii) poročanje o zgodbah posameznikov, ki so kljub stiskam uspešno okrevali.