Mladostniki o duševnem zdravju

Izšla je e-publikacija za naslovom Mladostniki o duševnem zdravju, ki prinaša izsledke pogovorov z mladimi o duševnem zdravju. Mladostniki kot največjo težavo oziroma vir problemov doživljajo šolo in z njo povezan stres ter odnose z drugimi. Duševno zdravje imenujejo »čustveno«, »psihično«, »povezano s stresom« ali »kar ima posameznik v glavi« in ga doživljajo kot zelo pomembno komponento zdravja ter ga postavljajo pred telesno zdravje. Mladostniki se zavedajo pomembnosti družinskih, vrstnikških in drugih vplivov na duševno zdravje in tudi posameznikovih psihičnih lastnosti in genetskih dispozicij. Pogovor se jim zdi ključnega pomena pri reševanju težav, a kljub temu mnogi še vedno menijo, da je boljše, če zadevo »urediš sam« ali pa preprosto »pozabiš« problem. To mnenje lahko v sebi skriva predsodek, da iskanje pomoči ni tako zelo zaželeno oz. da je nekaj narobe s tem. Strokovna pomoč je pri mladostnikih prepogosto razumljena kot »zadnji vir«.

Različni strokovnjaki s(m)o izhajali iz predpostavke, da mladostniki dojemajo duševno zdravje podobno kot odrasli. Naša raziskava je pokazala, da to ni nujno res. Mladostniki npr. sploh ne uporabljajo besedne zveze duševno zdravje, ampak govorijo o psihi, psihičnem in čustvenem počutju. Zato je pomembno, da se vsi, ki se ukvarjamo z mladimi in njihovim zdravjem, zavedamo različnosti dojemanja, razumevanja in predstav, ki se skozi čas tudi spreminjajo, in to pri svojem delu tudi upoštevamo.

Ugotovitve o tem, kako mladostniki razumejo duševno zdravje, razloge zanj in njegove vire, so lahko dobra osnova za pripravo različnih ukrepov, med drugim tudi preventivnih in promocijskih programov na področju duševnega zdravja.

Publikacija je dostopna na naslednji povezavi.