Festival duševnega zdravja 2024

Spanje in nespečnost, doc. dr. Vita Štukovnik, univ. dipl. psih., spec. klin. psih.

Kakovostno spanje je osnova za dobro počutje. Omogoča regeneracijo telesa in prispeva k dobremu duševnemu in telesnemu zdravju. Raziskave kažejo, da v zadnjih desetletjih ljudje v državah zahodnega sveta spimo vse manj, prav tako naraščajo motnje spanja in nespečnost. Spregovorili bomo o značilnostih spanja in zakaj ga vsi tako zelo potrebujemo. Spoznali bomo tudi pet ključnih korakov, ki vplivajo na to, da je naše spanje kakovostno in krepčilno.

Se znamo učinkovito spopasti s stresom?, asist. dr. Simon Brezovar, univ. dipl. psih., spec. klin. psih.

Ljudje imamo dokaj jasno predstavo o tem, katere navade so zdrave in katere ne, pa vendar je povezava navad z obvladovanjem stresa šibka. Ljudje lahko jemo zdravo, se dovolj gibljemo in spimo, pa nas bo stres kljub temu prekomerno nadvladoval in nam povzročal sive lase. Na predavanju boste dobili vpogled v zakulisje navad, ki so za ohranjanje duševnega zdravja in blagostanja temeljne. Pogledali si bomo, katere so te navade, kako jih razviti in na kakšen način si pomagamo, da postanejo naš način življenja.

Čustva in čustvena samoregulacija, asist. Nina Piberčnik, mag. psih.

Čustva igrajo pomembno vlogo v posameznikovem življenju. V predavanju bomo spoznavali področje čustvovanja in odgovorili na vprašanja, kot so: Zakaj imamo čustva? Kako prepoznavati različna čustvena stanja? Kako uravnavati svoja čustva? Spoznavali bomo značilnosti  čustev, njihov nastanek in pomen. V nadaljevanju pa se bomo posvetili čustveni samoregulaciji in spoznavali, kakšna je njena vloga v našem osebnem in poklicnem življenju. Predstavili bomo tudi nekaj konkretnih usmeritev in tehnik za uravnavanje lastnih čustvenih stanj.

So čudežne rešitve strokovnjakarjev prave?, izr. prof. dr. Bojan Musil, univ. dipl. psih.

V javnosti se pogosto pojavljajo samooklicani strokovnjaki (strokovnjakarji) za duševno zdravje, ki nam ponujajo čudežne rešitve za vse možne težave. Kljub znanstvenemu videzu njihovih izjav, jim pogosto manjka podlaga v znanstvenih metodah in vrednotah, zaradi česar lahko tudi škodujejo ljudem, ki so dovzetni za dvomljive terapije. V predavanju bomo povzeli značilnosti, ki razločijo znanost od psevdoznanosti na področju psihologije in psihoterapije in so v pomoč pri sprejemanju pravih odločitev glede duševnega zdravja.

Kaj pa duševno zdravje tistih, ki skrbijo za druge?, Ana Ramovš, dr. med. in Ajda Cvelbar, mag. soc. geront.

Na predavanju bo predstavljena pereča problematika varovanja in krepitve duševnega zdravja tistih posameznikov – žena, hčera, snah, mož, sinov, sester, bratov, prijateljev, sosedov in drugih, ki doma skrbijo za kronično bolne, invalidne ali starostno onemogle bližnje osebe. Njihovo duševno zdravje je ogroženo zlasti zaradi pomanjkanja informacij in znanja, izgorelosti in doživljanja osamljenosti pri tej skrbi za druge. Za krepitev duševnega zdravja v teh velikokrat težkih življenjskih okoliščinah bodo prikazani nekateri primeri dobre praske. Svoje znanje bosta strnili predavateljici, ki prihajata z Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje.

Duševne stiske mladostnikov, Ana Jerman, univ. dipl. psih., spec. klin. psih.

Predavanje bo zajemalo kratek opis najpogostejših duševnih težav pri mladostnikih (depresivnost, samomorilnost, panični napadi, anksioznost, samopoškodbeno vedenje, odvisnosti, idr.). Zanimalo nas bo, kako jih prepoznati in nagovoriti, predvsem v družinskem ali šolskem okolju, in za mladostnika ter starše poiskati ustrezno pomoč.

Medvrstniško nasilje? Kako se odzvati?, izr. prof. dr. Katja Košir, univ. dipl. psih.

Ključna značilnost medvrstniškega nasilja je neravnovesje moči. Zato so mu otroci težko kos sami in pri spoprijemanju z njim potrebujejo podporo učiteljev in staršev. Vendar pa raziskave kažejo, da otroci, še manj pa mladostniki, o težavah v vrstniških odnosih redko poročajo odraslim. Menijo, da jim odrasli ne morejo pomagati ali celo, da bo njihovo posredovanje težave le še poslabšalo. Na predavanju se bomo pogovarjali o načinih, kako naj se odrasli odzivajo na medvrstniško nasilje in pomagajo krepiti dobre vrstniške odnose.

Za krepitev duševnega zdravja otrok, mladostnikov in staršev, mag. Tadeja Batagelj, univ. dipl. psih. in Domen Kralj, mag. psih.

Kako se lahko mladi naučijo spoprijemati z anksioznostjo? Kje lahko starši pridobijo veščine za pozitivno starševstvo in vzgojo otrok? Kam usmeriti mlade po brezplačen in hiter nasvet strokovnjaka? Predavanje bo razkrivalo strokovne, zanesljive in brezplačno dostopne programe, kot so  Cool Kids, Neverjetna leta in #Tosemjaz ter druge vire strokovne pomoči, ki so mladim in staršem na voljo v Sloveniji.

Privlačna in hkrati nevarna navidezna resničnost, Natalija Kašman, mag. psih.

Virtualni svet, v katerega na spletu vstopajo otroci in mladostniki, velikokrat predstavlja način sprostitve, zabave, prav tako pa se tam izražajo in vključujejo v raznolike spletne skupnosti. V predavanju se bomo posvetili najbolj priljubljenim aplikacijam, spoznali njihove prednosti in pasti. Podrobneje bomo spregovorili o prekomerni rabi zaslonskih tehnologij in o tem, kako jo pravočasno prepoznati in ustrezno ukrepati.

Kako varujemo in krepimo duševno zdravje na delovnem mestu, Karmen Stariha, univ. dipl. lit. komp. in dr. Ditka Vidmar, univ. dipl. biol.

Zaposleni, ki delajo v psihološko varnem delovnem okolju, so bolj zadovoljni in bolj zdravi. Njihova odpornost na stres in zmožnost njegovega obvladovanja sta znatno višji, pri delu pa so tudi bolj motivirani in učinkoviti. Delovne organizacije, v katerih delajo, imajo manj bolniških odsotnosti, fluktuacije, manj delovnih nesreč, napak in so poslovno bolj uspešne ter bolj zanimive za delojemalce. Na predavanju boste izvedeli, zakaj je duševno zdravje pri delu pomembno, kako ga lahko  varujemo in krepimo, kaj lahko za to naredijo delodajalci in kaj lahko naredimo sami?

Kako se spočiti po delu?, izr. prof. dr. Sara Tement

Uvodoma bomo spregovorili o tem, zakaj je počitek po delu pomemben in o razlikah med pasivnim in aktivnim počitkom. Predstavljene bodo dejavnosti, ki počitek spodbujajo in ovire, ki ga preprečujejo. Te lahko izvirajo iz dela, iz osebnostnih značilnosti ali drugih dejavnikov. Predstavili vam bomo tudi napotke in nasvete, kako se lažje odklopimo od dela in si zagotovimo počitek.

Osamljenost ob vstopu v pokoj, Jožica Gamse, dr. med., spec. psih.

Upokojitev je pomembna življenjska prelomnica v življenju. Človek se mora prilagoditi novemu dnevnemu ritmu in načinu življenja. Spregovorili bomo zgolj o enem negativnem občutju, ki spremlja to obdobje in to je osamljenost. Udeleženci delavnice bodo v štirih skupinah raziskali naslednje razsežnosti: 1. Osamljenost kot posledica izgube socialne mreže. 2. Osamljenost kot posledica izgube dela indentitete. 3. Osamljenost kot nemotiviranost. 4. Osamljenost izvirajoča iz telesnih težav. V zaključku bomo podali izsledke posameznih skupin.

Ali se lahko izognemo demenci?, Drago Perger, univ. dipl. psih.

Ali lahko z dejavnostjo upočasnimo hitrost upadanja miselnih sposobnosti? Spoznali bomo varovalne dejavnike in dejavnike tveganja za nastanek demence. Na delavnici bomo spoznali, kako lahko urimo spomin in prikazali vaje za izboljšanje spomina, pozornosti, sklepanja… Prikazali in pogovorili se bomo tudi o dejavnostih, s katerimi lahko prispevamo k prilagodljivosti in zmogljivosti možganov.

Razvoj zasvojenosti in njene posledice, dr. Karmen Osterc Kokotovič, univ. dipl. ped. in Vanja Žmak, prof. soc. in teol.

Na delavnici se bomo lotili razvoja in faz zasvojenosti ter spoznali, kako do zasvojenosti pride. Spregovorili bomo o posledicah in odzivih staršev. Namenjena je predvsem mladostnikom, srednješolcem, da bi pridobili veščine za samorefleksijo na temo prepovedanih drog in nekemičnih zasvojenosti.

Oh, ta ljubezen!, Aljaž Bogolin, univ. dipl. psih. in Laura Buzeti, univ. dipl. psih.

Na interaktivni delavnici bomo skupaj raziskovali ključna vprašanja o ljubezni, medosebnih odnosih, spolnosti in komunikaciji. Ob zabavnih in poučnih aktivnostih bomo pridobivali nova znanja in veščine za boljše razumevanje sebe in drugih. V varnem okolju bomo skozi odprto komunikacijo razmišljali o spoštovanju, soglasju in osebnih mejah ter tako pridobivali veščine za zdrave in spoštljive odnose.

Navigacija skozi odraščanje: Kaj lahko naredim, da mi bo lažje?, Domen Kralj, mag. psih. in Maruša Naglič, univ. dipl. psih.

Ali se ti kdaj zgodi, da tvoje počutje ni čisto “ta pravo”, pa ne znaš točno opisati, kaj doživljaš? Morda niti ne veš, zakaj se tako počutiš, ker za to ni nekega zunanjega vzroka? Vsi se kdaj znajdemo v stiski in lažje je, če razumemo, kaj se nam dogaja in poznamo načine, kako si pomagati. V prvem delu delavnice se bomo osredotočili na spoznavanje samih sebe. Skušali bomo odgovoriti na vprašanja: Kaj je duševno zdravje? Kaj so duševne stiske in kdaj jih doživljamo? Kako naše misli vplivajo na naša čustva in vedenje? V drugem delu pa bomo raziskovali, kaj v stiski pomaga. Govorili bomo o strategijah, s katerimi si lahko pomagamo sami, pa tudi o virih strokovne pomoči.

Nisem ti povedal, ker me nisi vprašal, doc. dr. Saška Roškar, univ. dipl. psih.

V predavanju, ki bo imelo elemente delavnice, bomo razmišljali o stališčih in prepričanjih, ki nas najpogosteje ovirajo pri tem, da bi začeli pogovor o duševni stiski. Bodisi kadar smo na strani tistega, ki pomoč potrebuje, bodisi kadar smo na strani tistega, ki pomoč nudi. Vsak od nas se namreč kadarkoli lahko znajde v obeh vlogah. Tako kot nesreča, namreč tudi duševne stiske nikoli ne počivajo.

Tehnike sproščanja, Božo Lalić, mag. psih.

Delavnica je namenjena spoznavanju osnovnih značilnosti in tehnik sproščanja, ki jih lahko izvajate tudi doma. Predstavljene bodo prednosti posamezne tehnike in možnosti izbire glede na situacijo, v kateri potrebujete sprostitev. Delavnica je namenjena odraslim, ki se želijo naučiti metod za sproščanje in za nižanje stresnega odziva.

Uravnavanje čustev izvira iz zgodnjega otroštva, Jana Pogorevc, dr. med., spec. psih. in Breda Jelen Sobočan, dr. med., spec. psih.

Novorojenček je povsem odvisen od odrasle osebe, ki skrbi za njegove fizične potrebe in ga potolaži.  Mama je običajno prva odrasla oseba, na katero se naveže. Na ta način se začnejo v otrokovih možganih razvijati centri, ki bodo skrbeli za uravnavanje čustev. Na predavanju bomo osvetlili čustveni razvoj otroka, ki je najbolj intenziven  v prvih dveh letih njegovega življenja, in predstavlja temelj za uravnavanja čustev skozi vse življenje.

Kako družbene razmere vplivajo na moje duševno zdravje?, Kristina Debenjak, univ. dipl. soc. ped. in Zala Gorjup, univ. dipl. soc. ped.

Sodelujoči na delavnici se bodo soočili s tem, kako politične, ekonomske in družbene sile vplivajo na notranje doživljanje nas vseh in kako ponotranjimo sisteme neenakosti, diskriminacije in nemoči. Na delavnici gledališča zatiranih ne bomo iskali tega, kaj je z nami narobe in kaj lahko “pozdravimo”, pač pa bomo v skupini z gledališkimi vajami utelesili in improvizirali naš notranji svet, stiske, ovire, želje… Vse to se bo odigralo pred našimi očmi in videli bomo lahko na drugačen način ter prepoznali, kaj vse vpliva na naše duševno stanje.

Te skrbi, da nekdo pije preveč alkohola?, dr. Maja Roškar, univ. dipl. psih., viš. pred. in Janja Milič, dr. med., spec. psih.

Na delavnici bomo spoznali osnove Psihološke prve pomoči ob čezmernem pitju alkohola pri odraslih. Pogovarjali se bomo o različnih načinih pitja alkohola in o naših prepričanjih glede pitja alkohola. Govorili bomo tudi o tem, ali, kdaj in kako pristopimo k nekomu, za katerega nas skrbi, da pije preveč.

Nasveti za dober porod in sproščeno starševstvo, viš. pred. dr. Zalka Drglin, prof. ped., mag. soc. kulture, doktorica ženskih študij in feministične teorije in Petra Jelenko Roth, dr. med., spec. psih.

Kako se dobro pripraviti na porod in zgodnje starševstvo, da bomo mirni in sproščeni, otrok pa zdrav in zadovoljen? Kako lahko starši prepoznamo in umirimo stres pri sebi in novorojenčku? Kaj lahko storimo, če se srečamo z depresivnostjo ali tesnobo, v naročju pa imamo dojenčka, kako poskrbeti zase in kam po podporo in pomoč? Informacije, spretnosti in izbire za dober porod in sproščeno starševstvo so še posebej namenjene nosečnicam, bodočim očetom, mamam in očetom, dedkom in babicam, vsem, ki bi radi vedeli več o porodu, najzgodnejšem obdobju otrokovega življenja in dobrih starševskih praksah.

Dobri medsebojni odnosi krepijo duševno zdravje, Petra Žula, mag. psih.

Osredotočili se bomo na pomen medosebnih odnosov, podpore in socialne mreže. Odkrivali bomo pomen duševnega in telesnega zdravja ter skušali spoznati, kako lahko sami vplivamo na svoje dobro počutje. Izboljšali bomo zavedanje, da se vedno lahko naučimo kaj novega in na ta način bolje poskrbimo zase in posledično za svoje dobro počutje.

Čas: 12.10 – 13.10

Organizator: NIJZ

Tema: Vrstniško svetovanje, podpora in samopomoč

Opis: Vrstniško podporo in svetovanje nudijo osebe, ki so tudi same doživele duševno krizo in stisko; imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju ali pa so njihovi svojci. Na okrogli mizi bomo spregovorili o različnih praksah vrstniške podpore in o oblikah samopomoči , ki se že vrsto leti izvajajo v Sloveniji in so učinkovite pri lajšanju duševnih stisk .Prav tako bomo pogledali modele vrstniškega svetovanja in podpore, ki so del uveljavljanje ponudbe v mreži služb s področja duševnega zdravja v tujini.

Panelisti:

1. Društvo Dam, Alenka Mavec
2. Društvo Šent, Štepec Andreja
3. Društvo Slišanje glasov, Mojca Nahtigal
4. Predstavnik svojcev, Edo Belak
5. Društvo Poglej! Društvo za pomoč in samopomoč v duševnem zdravju, Tone Vrhovnik Straka

Moderatorka: dr. Suzana Oreški, NIJZ

Čas: 13.30 – 14.30

Organizator: Ministrstvo za kulturo in Kulturni bazar, nacionalno stičišče kulturno-umetnostne vzgoje

Tema: Kako lahko kultura in umetnost prispevata k našemu zdravju in dobremu počutju?

Opis: Pojmovna zveza »zdravo živeti« ne zaobseže le zdravih prehranjevalnih navad in gibanja, prav tako pod aktivnim preživljanjem prostega časa ne razume le športa in gibanja, ampak k dejavnemu (zdravemu), predvsem pa ustvarjalnemu preživljanju časa prištevamo tudi kulturo in umetnost – naj gre za neposredno udejstvovanje v umetnosti(h) ali spremljanje umetnostnih vsebin. Kultura in umetnost pomembno prispevata k našemu zdravju in dobremu počutju – omogočata očaranost in zadovoljstvo ob estetski izkušnji, spodbujata svobodno raziskovanje in eksperimentiranje, razvijata empatične zmožnosti ter socialno vključenost in povezanost, spodbujata aktiviranje naših čutil, globljo samorefleksijo in razumevanje stvarnosti.
Na okrogli mizi bomo z gosti razmišljali, kako se omenjeni učinki kulture in umetnosti uresničujejo skozi različne oblike sodelovanja in vključevanja različnih ciljnih skupin, tako v okviru formalnega kot neformalnega izobraževanja. Izpostavili bomo pozitivne učinke kulturno-umetnostne vzgoje (KUV) za celosten razvoj otrok, mladih in odraslih, ki vključuje skrb za zdravje in dobro počutje posameznika.

Panelisti:

1. Primož Krašna, Zavod RS za šolstvo, OE Maribor
2. Jerneja Lorber, Nacionalni inštitut za javno zdravje, OE Ravne na Koroškem, Program MIRA, Nacionalni program duševnega zdravja
3. Mojca Kasjak, Društvo za sodobni ples Slovenije
4. Tjaša Bavcon, Oloop – Zavod za sodobno tekstilno umetnost in oblikovanje Ljubljana
5. Brigita Strnad, Umetnostna galerija Maribor

Moderatorka: dr. Petra Štirn Janota, Zavod PETIDA in Pedagoška fakulteta Maribor

Čas: 14.50 – 15.50

Organizator: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo, Kulturnim bazarjem, nacionalnim stičiščem kulturno-umetnostne vzgoje in Andragoškim centrom Slovenije

Tema: Z branjem do boljšega duševnega zdravja

Opis: Ljudje beremo iz številnih razlogov in v različne namene. Beremo, da bi izpolnili široko paleto potreb, od čustvene izpolnitve do osebne rasti, zaradi intelektualne stimulacije ali le iz čistega užitka. Ta raznolikost je dokaz trajne in univerzalne privlačnosti branja kot vsakdanje dejavnosti, nepogrešljive za naše telesno in duševno zdravje. Branje knjig na različne načine koristi našemu splošnemu zdravju in dobremu počutju, posledično pa pozitivno vpliva tudi na naše poklicno in zasebno življenje. Njegove koristi trajajo vse življenje – od najzgodnejšega otroštva pa vse do pozne starosti.

Na okrogli mizi bomo spregovorili o tem, kako lahko k dobremu počutju prispevamo s kakovostnimi bralnimi dejavnostmi namenjenim različnim ciljnim skupinam, tako v vzgojno-izobraževalnem okolju kot v prostem času otrok, mladih in odraslih. Govorili bomo o zdravem uspavanju dojenčkov in malčkov s knjigo in poslušanjem pravljic, pomenu bralne pismenosti in bralne kulture za celostni razvoj (kognitivni, socialni in čustveni) otroka in mladostnika, kako zasloni vplivajo na sprejemanje informacij, koncentracijo in bralno kondicijo ter o tem, kako knjižnica ni le prostor branja, temveč je pomembna tudi za zdravje in dobro počutje vseh generacij.

Panelisti:

1. Brigita Zupanc-Tisovec, Nacionalni institut za javno zdravje
2. dr. Fani Nolimal Zavod RS za šolstvo, Nacionalni svet za bralno pismenost
3. mag. Martina Peštaj, RTV Slovenija
4. Simona Sakelšek, Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož

Moderator: Alenka Štrukelj, nacionalna koordinatorka Nacionalnega meseca skupnega branja in urednica spletne strani za družinsko pismenost

Čas: 16.10 – 17.10

Tema: Obremenjujoče izkušnje v otroštvu, psihološka travma, duševno zdravje

Opis: Na okrogli mizi bomo raziskali vpliv bremenilnih otroških doživetij, kot so zlorabe, zanemarjanje, navezovalna travma in druge travmatične izkušnje, na naše duševno in telesno zdravje v odrasli dobi. Razpravljali bomo o osrednjih ugotovitvah iz obsežne slovenske študije, ki osvetljuje dolgoročne posledice teh izkušenj. Spoznali boste tudi nekaj praktičnih metode in strategij za samopomoč, ki izhajajo iz sodobnih pristopov dela z bremenilnimi izkušnjami v otroštvu. Pridružite se nam pri pogovoru o tem, kako lahko bolje razumemo in obvladujemo sence svoje preteklosti za svetlejšo prihodnost.

Panelisti:

1. prof. dr. Metka Kuhar, Fakulteta za družbene vede
2. mag. Brigita Pirc, psihoterapevtka
3. Metka Furlani, sociologinja in psihoterapevtka

Moderator: Mitja Černko, dipl. psih. (UN), Inštitut za aplikativne znanosti Maribor (IAZM)

Kultura in umetnost za zdravje in dobro počutje

Kultura in umetnost pomembno prispevata k našemu zdravju in dobremu počutju, saj omogočata očaranost in zadovoljstvo ob estetski izkušnji, spodbujata svobodno raziskovanje in eksperimentiranje, razvijata empatične zmožnosti ter socialno vključenost in povezanost, spodbujata aktiviranje naših čutil, globljo samorefleksijo in razumevanje stvarnosti.

Lepo vabljeni, da obiščete pester program Ministrstva za kulturo in Kulturnega bazarja na Festivalu duševnega zdravja!

• Ob 13.30 bo na glavnem odru okrogla miza Kako lahko kultura in umetnost prispevata k našemu zdravju in dobremu počutju?
• Ob 14.50 bo na glavnem odru okrogla miza Z branjem do boljšega duševnega zdravja?
• Na stojnici Ministrstva za kulturo in Kulturnega bazarja bodo svoje delovanje, programe in projekte predstavila področja kulture in umetnosti, prav tako pa boste svoje znanje o kulturi in umetnosti lahko preizkusili v kulturnem kvizu in prejeli super nagrade!
• Od 10.30 do 18.00 bodo ob stojnici potekale interaktivne delavnice za vse starosti, ki bodo zbudile vaš um in telo ter spodbudile domišljijo in kreativnost.

Program kulturno-umetnostnih delavnic za zdravje in dobro počutje

10.30–11.30 Slovensko združenje umetnostnih terapevtov: Pomoč z umetnostjo, izvaja: Urška Novak

S kratko izkušnjo bodo mimoidoči spoznali proces, pri katerem ob pomoči umetnostnega medija raziskujemo svoj notranji svet, pridemo v stik s čutenji, mislimi in vedenjem, transformiramo tisto, česar ne potrebujemo, ter se opolnomočimo za zadovoljno, kakovostnejše bivanje in delovanje. Umetnost je lahko most do stika s seboj, s sočlovekom, skupnostjo in z našim planetom. Kratka predstavitev Slovenskega združenja umetnostnih terapevtov bo zajemala kreativno in integrativno uporabo likovnega, glasbenega, dramskega, plesno gibalnega umetnostnega medija in dela z besedili.

11.30–12.30 Notranjski muzej Postojna: Muzej za zelence, izvaja: Ana Čič, NMP

V okviru projekta Muzej za zelence smo povabili vso zainteresirano javnost k pripravi razstave v našem muzeju. Vse od idejne zasnove, oblikovanja, postavitve razstave prepustimo njim. Razstava bo odprta na Poletno muzejsko noč 2024.

Oljenka ali lojenka

Delavnica je povezana z eno od tem, ki jih obravnava naša stalna razstava (arheologija Predjamskega gradu). Udeleženci so jo dobro sprejeli. Na delavnici udeleženci ustvarjajo z glino in si lahko ogledajo prave oljenke ali lojenke.

11.30–12.30 Narodni muzej Slovenije: Muzejski obiski za ljudi s težavami v duševnem zdravju, izvaja: Tea Černe, NMS

Duševne motnje so v naši družbi še vedno stigmatizirane, povezane z nerazumevanjem in s sramom. In to želimo preseči. Dejstvo je, da število ljudi s težavami v duševnem zdravju v Evropi in tudi v Sloveniji raste. V Narodnem muzeju Slovenije od leta 2023 izvajamo program Muzejski obiski, ki je namenjen različnim ranljivim skupinam: ljudem s težavami v duševnem razvoju (na primer Downov sindrom), ljudem z motnjo avtističnega spektra, gibalno oviranim, letos bomo začeli sodelovati tudi s senzorno oviranimi.

14.00–18.00 Kolektiv Oloop – Zavod za sodobno tekstilno umetnost in oblikovanje: Prostor sobivanja, izvaja: Tjaša Bavcon s sodelavkami

V okviru Festivala duševnega zdravja bomo izvedli tekstilno izkustveno delavnico vezenih portretov. Naš namen je dopolniti že obstoječo skupnostno serijo vezenih portretov in to delo predstaviti na naši razstavi ob 20. obletnici v Centru Rog (junij–avgust 2024) v Ljubljani.

10.00–18.00 Zavod MARS: Igralnica in bralni kotiček za otroke (čitalnica na prostem), izvaja: Hana Repše s sodelavkami

10.30–12.00 Mojca Kasjak, Zavod MOJA KREACIJA, Maribor in Društvo za sodobni ples Slovenije, Biti kreativen, biti pomirjen, izvaja: Mojca Kasjak

Delavnica vključuje vaje čuječnosti in kreativnosti s pomočjo gibanja. Vsebuje igrivost in ustvarjalnost ter razvija ozaveščanje notranjega odnosa do sebe in do drugih. S pomočjo glasbe, plesa, gibanja in risanja dosežemo globoke čustvene plasti, ki se jim z racionalnim umom največkrat ne moremo približati. Izražanje skozi omenjen medij osvetli številne težave, hkrati pa na celostni ravni ponudi rešitve. Delavnica vsebuje elemente pomoči z umetnostjo (umetnostna terapija), pri čemer gre za psihosocialno pomoč z umetnostjo. Udeleženci se po izkušnji interaktivne delavnice počutijo sproščeno in pomirjeno.

12.00–13.00 Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor: Dediščina okoli nas, izvaja: Barbara Lečnik

S spoznavanjem kulturne dediščine sooblikujemo naš odnos do preteklosti in prihodnosti. Zavedanje o pomembnosti naše dediščine, njene enkratnosti, je obvezujoča odgovornost, da svoje znanje vedno nadgrajujemo. Pripravili bomo zbir arhivskih fotografij Maribora z okolico. Na voljo bodo motivi naše dediščine, ujete v trenutku preteklosti, ki jih bodo mladi ustvarjalci začinili s ščepcem sedanjosti. Uporabili bodo kolažno tehniko, razna pisala in izdelali svojo posebno mapo s fotografijo dediščine.

13.00–14.00 Muzej NO Maribor/Trafika – Muzej za enega: »Šimfanje in čvek«, izvaja: Jan Malec Svetel

Otroci (stari med 6 in 12 let) bodo dobili liste, na katerih bodo okvirčki in naslov zgodbe. Prisluhnili bodo zgodbi Trafike – Muzeja za enega in jo ilustrirali v obliki stripa. Njihove interpretacije bi razstavili na čisto pravi muzejski razstavi v Trafiki – Muzeju za enega. Med ustvarjanjem se pogovarjamo in spoznavamo, kaj so kulturna dediščina, vključevanje in sočutje.

14.00–15.00 Pokrajinski muzej Maribor: Rimljan za en dan, izvajata: Dunja Salecl, Ivana Unuk

Otroci bodo spoznali, kako so živeli Rimljani. Poskusili bodo mleti žito, sestaviti mozaik, zaigrati rimsko igro in tkati blago.

16.00–18.00 Zavod MARS: Delavnica izdelave mozaika, izvaja: Hana Repše s sodelavkami

Na delavnici mozaika lahko mimoidoči izdelajo svoj mali mozaik ali pa enega skupnega, ki so ga začeli izdelovati udeleženci prejšnjih delavnic.

17.00–18.00 Društvo Hiša, Rajzefiber: Okoli ljudskega vrta, izvaja: Vid Kmetič

V Mariboru najbrž ni predela, na katerega bi imel tako rekoč vsak prebivalec mesta kakšen spomin, kakšno svojo zgodbo, zato lahko mirne duše zapišemo, da je Ljudski vrt kraj, ki se je vsaj malo dotaknil vsakogar izmed nas. Na sprehodu Okoli Ljudskega vrta se bomo spomnili le nekaterih od njih, obudili kakšen nostalgičen spomin, zagotovo pa izveste tudi kaj novega.

Za več informacij glede prijave skupin na interaktivne delavnice, smo na voljo na elektronskem naslovu: vilja.lukan@kulturnibazar.si