METANOL ALI METILNI ALKOHOL
Metanol je znan kot hud strup. Po prvi svetovni vojni je vino šmarnica, posebej na južnem Štajerskem, povzročala pijanost in nasilnost, ter terjala tudi smrtne žrtve (Zupanič Slavec, 2005).
Metanol ali metilni alkohol (CAS št.: 67-56-1) s kemijsko formulo CH3OH je brezbarvna vnetljiva tekočina z ostrim vonjem, ki spada v skupino alifatskih alkoholov. Imenuje se tudi lesni alkohol (ang. wood alcohol) ali lesni špirit (ang. wood spirit). Z močnimi oksidanti, kot so klor, brom, vodikov peroksid, burno reagira in lahko povzroči požar ali eksplozijo (IPCS-INCHEM, 1997; NIOSH, 2007; CDC, 2013; US EPA, 2013). Dobro se meša z zrakom, vodo, alkoholom, estri, ketoni in večino organskih topil (IPCS-INCHEM, 1997). Ob zaužitju se metanol v jetrih presnovi v strupene presnovke; formaldehid in mravljinčno kislino (HSDB, 1983-2012; Timbrell, 2008). Metanol povzroča pijanost, presnovki pa povzročajo metabolno acidozo, slepoto in smrt (Anderson, 2012; CDC, 2013).
Metanol je lahko skupaj z etilenglikolom prisoten v sredstvu proti zmrzovanju, lahko je prisoten v čistilih za steklo ali pa se pojavlja kot sestavina denaturiranega in industrijskega alkohola, je pogosta sestavina topil in odstranjevalcev barve (Timbrell, 2008; Anderson, 2012) in se uporablja tudi kot pesticid in alternativni vir goriva (CDC, 2013). Prvotno se je metanol pridobival z destilacijo lesa, kasneje pa iz vodikovega ali ogljikovega monoksida ali ogljikovega dioksida in tudi z oksidacijo ogljikovodikov (Bozza-Marrubini in sod., 2002).
Nekatere pijače naravno vsebujejo znatno količino metanola npr. sadne žgane pijače iz sliv in marelic in vino iz grozdja necepljene vinske trte Pri destilaciji žganih pijač je v prvem destilatu prisotnega veliko metilnega alkohola, zato naj bi se le-ta zavrgel (Timbrell, 2008; Perharič, 2009). Primarni viri metanola v človeškem telesu so sveže sadje in zelenjava, sadni sokovi, fermentirane pijače in tudi dietne pijače, ki vsebujejo aspartam (HSDB, 1983-2012; IPCS-INCHEM, 1997; CDC, 2013), saj se 10 % (po teži) aspartama pretvori v prosti metanol, ki ga organizem lahko absorbira (HSDB, 1983-2012; IPCS-INCHEM, 1997). Človek je metanolu lahko izpostavljen tudi preko zraka; npr. pri rokovanju s topili, ki vsebujejo metanol (IPCS-INCHEM, 1997).
Zakon o vinu ne dovoljuje saditi nasadov samorodne trte, križancev vinske trte s samorodno trto in drugih križancev iz rodu Vitis in ne dovoljuje v vinograde, v katerih se trta goji za pridelavo mošta, vina in drugih proizvodov, saditi posamičnih sadik samorodne trte ali križancev vinske trte s samorodno trto in predpisuje tudi globo. Že leta 1931 je bil objavljen prispevek »Prodaja in točenje vina »izabele« prepovedano!« (Nova Doba, 1931), ki obravnava prepoved prometa in prodaje vina samorodnih križank od januarja 1932, tudi če ima označbo »izabela«, kar je bilo do takrat dovoljeno. Prepoved ni veljala za vina vrst samorodnih križank, katerih razmnoževanje je dovolil minister za poljedelstvo. Leta 1940 so bile v časopisu Slovenski narod predstavljene zamisli o boju proti alkoholizmu Sekcije trgovcev z alkoholnimi pijačami na debelo, kjer je omenjena potreba po iztrebljanju samorodnih trt (Slovenski narod, 1940).
Metanol lahko v človeško telo pride z zaužitjem, skozi kožo, oči ali z vdihavanjem (HSDB, 1983-2012; NIOSH, 2007; CDC, 2013). Čeprav je najpogostejša pot izpostavljenosti zaužitje, privedejo do škodljivih učinkov na zdravje tudi druge poti izpostavljenosti; ob stiku z očmi pride do pordelosti (ta se pojavi tudi ob stiku s kožo), draženja in bolečine v očeh, ob vdihavanju in stiku s kožo se lahko pojavijo enaki učinki kot pri zaužitju (HSDB, 1983-2012; CDC, 2013). Metanol se izloča z izdihanim zrakom in urinom, vendar je izločanje počasno, posebej v primerjavi z izločanjem etanola (HSDB, 1983-2012; IPCS-INCHEM, 1997).
Presnova metanola poteka primarno v jetrih. Encim alkoholna dehidrogenaza počasi presnavlja metanol v formaldehid, nato encim aldehidna dehidrogenaza presnavlja metanol v mravljinčno kislino, ki se pretvori v ogljikov dioksid (HSDB, 1983-2012; IPCS-INCHEM, 1997; Anderson, 2012). Sposobnost presnavljanja metanola je pri posameznikih v odvisnosti od genetskih lastnosti, starosti in okoljskih dejavnikov (US EPA, 2013).
Največ zastrupitev je posledica uživanja pijač, ki »naravno« vsebujejo metanol oz. jim je metanol namerno dodan (CDC, 2013). Denaturirani alkohol je mešanica etanola in metanola, vendar običajno ne predstavlja tveganja za zastrupitev, ker etanol deluje kot protistrup, saj zmanjša pretvorbo metanola v strupene presnovke. Toda redno uživanje denaturiranega alkohola lahko kljub temu hudo škoduje zdravju. Znani so tudi primeri zastrupitev zaradi uporabe laboratorijskega alkohola za pripravo punča na zabavah (Timbrell, 2008).
Marca 2009 se je v Turčiji skupina nemških študentov zastrupila z alkoholom z veliko količino metanola (Perharič, 2009). Septembra 2012 so mediji poročali o zastrupitvah z metanolom na Češkem, Poljskem in Slovaškem (Delo, 2012; RTV, 2012). Septembra 2012 je Češka agencija za varnost hrane preko sistema hitrega obveščanja za živila in krmo (RASFF) objavila obvestilo o zastrupitvah s smrtnimi žrtvami zaradi uživanja »žganih pijač«, ki so vsebovale metanol (Evropska komisija, 2013). Češke oblasti so začasno prepovedale prodajo in distribucijo pijač z več kot 20 % alkohola na svojem ozemlju in tudi njihov izvoz v druge države (Evropska komisija, 2012).
Glede na Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu je mejna vrednost (MV) za metanol v zraku 260 mg/m3 ali 200 ml/m3 (ppm), kratkotrajna vrednost (KTV) ni podana.
Znaki zastrupitve z metanolom se v prvih urah kažejo kot pijanost in vnetje želodčne sluznice, medtem ko metabolna acidoza (zakisanje krvi in telesnih tekočin) običajno ni prisotna. Po preteku latentnega obdobja (do trideset ur) se lahko pojavi metabolna acidoza, motnje vida, slepota, krči, nezavest, akutna odpoved ledvic z mioglobinurijo in smrt (HSDB, 1983-2012; Anderson, 2012; US EPA, 2013;). Možna je stalna slepota kot posledica nepovratnih poškodb vidnega živca zaradi kopičenja mravljinčne kisline. Ravno tako lahko pride do trajnih poškodb živčnih celic v možganih. Pri zastrupljencih s hudo zastrupitvijo se pojavijo epileptični krči in po nekaj urah nezavest (Timbrell, 2008). Pri zaužitju metanola je ocenjeni smrtni odmerek od 30 do 240 ml oziroma 20 do 150 g (Anderson, 2012), v splošnem je smrtni odmerek 70 ml, poškodbe vidnega živca se lahko pojavijo pri 10 ml (Timbrell, 2008). IDLH je za metanol 6 000 ppm oziroma 7 860 mg/m3 (NIOSH, 2007; Anderson, 2012).
Zastrupitve z metanolom je mogoče preprečiti tako, da se izogibamo alkoholnim pijačam, ki so poceni in/ali neznanega izvora. Ob tem se ne gre zanašati na značilni ostri vonj metanola.