Za spremembo odnosa družbe do alkohola

Slovenija velja za mokro kulturo, kar pomeni da je pitje alkoholnih pijač zelo razširjeno, opijanje je družbeno sprejemljivo, pogosto zaželeno (vrstniški pritisk), alkohol pa je lahko dostopen.

Razširjenost pitja alkoholnih pijač v Sloveniji

Slovenija je po porabi alkohola nad povprečjem Evropske regije Svetovne zdravstvene organizacije. To je sicer tudi regija, v kateri se popije največ alkohola. Po izračunih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je registrirana poraba alkohola v letu 2023 v Sloveniji znašala 9,7 l čistega alkohola na odraslega prebivalca, starega 15 in več let. Če to pretvorimo v litre posamezne alkoholne pijače, to pomeni, da je prebivalec Slovenije, star 15 let in več, v povprečju v letu 2023 spil 87 l  piva, 35 vina in 4 l žgane pijače.

Podatki iz populacijske raziskave CINDI – Z zdravjem povezan vedenjski slog, ki jo na NIJZ izvedemo vsake štiri leta, za leto 2020 kažejo, da 20,7 % prebivalcev Slovenije, starih 18– 74 let, v zadnjih 12 mesecih ni pilo alkoholnih pijač. Delež abstinentov, starih 25–74 let, je leta 2020 v primerjavi z letom 2008 višji pri moških, pri ženskah pomembnih razlik med letoma ni bilo. 55,3 % prebivalcev Slovenije, starih 18–74 let, je v zadnjem letu vsaj enkrat pilo tvegano ali že škodljivo.

Z alkoholom ima izkušnjo tudi pomemben delež mladostnikov, ki se z njim prvič srečajo že zelo zgodaj. Podatki iz raziskave HBSC – Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju, ki jo na NIJZ izvedemo vsake štiri leta, za leto 2022 kažejo, da je alkoholne pijače vsaj enkrat v življenju že pilo 21,3 % 11-letnikov, 46,3 % 13-letnikov in 70,1 % 15- letnikov in 83,9 % 17-letnikov. 1,4 % 11-letnikov, 3,9 % 13-letnikov in 13,2 % 15-letnikov in 22,2 % 17-letnikov je pilo alkoholne pijače vsaj enkrat tedensko; 1,9 % 11-letnikov, 5,8 % 13-letnikov, 23,1 % 15- letnikov in 45,4 % 17-letnikov pa je bilo v življenju opitih vsaj dvakrat. V obdobju 2002–2022 se je znižal delež 11-, 13- in 15-letnikov, ki so pili alkohol vsaj enkrat tedensko (pri 11-letnih dekletih samo v letu 2022), znižal se je tudi delež tistih, ki so bili v življenju vsaj dvakrat opiti. Pri 17-letnikih se je med letoma 2018 in 2022 znižal delež tistih, ki so bili v življenju vsaj dvakrat opiti, delež tistih, ki so pili alkohol vsaj enkrat tedensko, pa se je znižal le pri fantih.

K spremembam bi privedlo tudi zagovorništvo in sprejetje dodatnih učinkovitih ukrepov alkoholne politike. V zadnjih desetletjih je bilo narejenih veliko raziskav, na osnovi katerih vemo, kateri ukrepi učinkovito zmanjšujejo porabo alkohola in pripomorejo k spremembi odnosa družbe do alkohola. To so:

• omejevanje dostopnosti alkohola (npr. omejitev prodaje po urah ali dnevih, omejevanje gostote prodajnih mest, določena spodnja starostna meja za nakup ali pitje alkoholnih pijač, uvedba dovoljenj za prodajo alkohola);
• zmanjševanje cenovne dostopnosti alkohola (npr. poviševanje cen alkohola, višanje trošarin, določitev minimalne cene alkohola, prepoved akcijskih in promocijskih cen alkoholnih pijač);
• omejevanje oglaševanja in tržnega komuniciranja alkoholnih pijač (npr. omejevanje oglaševanja alkoholnih pijač, tudi digitalnega);
• zgodnja prepoznava in obravnava oseb, ki pijejo tvegano (npr. zagotavljanje programov za zgodnjo prepoznavo oseb, ki pijejo tvegano ali škodljivo, kratki ukrepi za osebe, ki pijejo tvegano, v zdravstvu, socialnem varstvu in drugih okoljih);
• zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj ter drugih bolezni in stanj zaradi pitja alkohola (npr. zagotavljanje učinkovitih načinov obravnave, zdravljenja in rehabilitacije ter programov pomoči svojcem);
• preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola (npr. zniževanje dovoljene koncentracije alkohola v krvi za vse voznike (0,0 g alkohola/kg krvi), naključna preverjanja vsebnosti alkohola v izdihanem zraku, postopno pridobivanje vozniškega dovoljenja, če je bilo to odvzeto zaradi vožnje pod vplivom alkohola, različne kampanje in preventivne akcije);
• zmanjševanje škode v pivskih okoljih (npr. povečevanje odgovornosti in izobraževanje strežnega osebja, menedžment za odgovorno strežbo ter zagotavljanje varnih okolij);
• na dokazih temelječi preventivni programi (npr. programi, ki so časovno načrtovani, ki jih izvajajo ustrezni strokovnjaki, ki vključujejo normativni pristop in krepijo varovalne dejavnike, ki so ustrezno vrednoteni).

Omenjene ukrepe kot učinkovite predlaga tudi Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) v Globalnem akcijskem načrtu za preprečevanje in nadzor nad nenalezljivimi boleznimi 2022–2030.

Vlaganje v preprečevanje tveganega in škodljivega pitja alkohola pomeni manj izgubljenih let življenja zaradi slabega zdravja, invalidnosti ali prezgodnjih smrti. Pomeni tudi manjše ekonomsko breme za posameznika, njegove bližnje in družbo zaradi manj prezgodnjih smrti, manj samomorov in umorov, manj bolezni in zastrupitev, manj prometnih, delovnih in drugih nezgod, poškodb ter invalidnosti, manj nasilja in duševnih stisk, manj socialne izključenosti in revščine, večje delovne učinkovitosti in manj odsotnosti z dela, ipd.

Viri pomoči v primeru težav zaradi pitja alkohola

Če imate težave zaradi pitja alkohola ali jih opažate pri svojih bližnjih, je na voljo strokovna pomoč.

Viri pomoči s kontaktnimi podatki za posamezne regije so dostopni na: www.infomosa.si/pomoc in www.sopa.si/kakovost-zivljenja/viri-pomoci