Zdravje na kratko 2025

Kazalniki zajemajo zdravstveno stanje, dejavnike tveganja za zdravje, dostopnost in kakovost zdravstvenega varstva, izdatke za zdravstvo ter razpoložljive vire zdravstvenega sistema. Analiza temelji na najnovejših, primerljivih in uradnih nacionalnih statističnih podatkih ter drugih zanesljivih virih. Poleg poglobljenega pregleda posameznih kazalnikov publikacija v uvodnem preglednem poglavju povzema tudi primerjalno učinkovitost držav in ključne trende. Letos vključuje tudi tematsko poglavje o razlikah v zdravju med moškimi in ženskami.

V nadaljevanju predstavljamo tudi najnovejše podatke za Slovenijo

Slovenija dosega boljše rezultate od povprečja OECD pri 4 od 10 ključnih kazalnikov, ki merijo zdravstveno stanje in dejavnike tveganja za zdravje.

Pričakovano trajanje življenja dosega 82 let, kar je skoraj leto nad povprečjem OECD. V zadnjem desetletju se je rast nekoliko upočasnila zaradi vpliva kroničnih bolezni in pandemije.

Tudi preprečljiva umrljivost (134 na 100 000) in umrljivost zaradi bolezni, ki jih je mogoče uspešno preprečiti in zdraviti z ukrepi zdravstvenega varstva (53 na 100 000), sta nižji od povprečja OECD. Nekoliko višja od povprečja pa je stopnja samomorov (15 na 100 000 v primerjavi z 11), medtem ko svoje zdravstveno stanje kot slabo ali zelo slabo ocenjuje približno enak delež prebivalcev kot v državah OECD v povprečju.

Pri dejavnikih tveganja za zdravje se Slovenija sooča z nekaterimi izzivi. Rednih kadilcev je 17,4 % prebivalcev, kar je več od povprečja OECD (14,8%), prav tako je višja poraba čistega alkohola (9,7 litra na prebivalca starejšega od 15 let). Razširjenost debelosti (19 %) je primerljiva s povprečjem, medtem ko je izpostavljenost delcem PM (14 µg/m³) nekoliko višja od povprečja OECD.

Slovenija dosega boljše rezultate od povprečja OECD pri 7 od 10 ključnih kazalnikov, ki merijo dostopnost in kakovost zdravstvene oskrbe.

Slovenija se po kazalnikih dostopnosti in kakovosti zdravstvene oskrbe uvršča med uspešnejše države OECD, pri čemer čakalne dobe ostajajo še vedno eden največjih izzivov. Celotno prebivalstvo je vključeno v osnovno zdravstveno zavarovanje, zadovoljstvo z dostopnostjo kakovostne oskrbe pa je nad povprečjem OECD. Nezadovoljene potrebe po zdravstvenih storitvah ostajajo nizke, delež izdatkov, kritih z obveznimi predhodnimi plačili, pa je primerljiv z državami OECD. Pri kakovosti oskrbe izstopajo predvsem visoka udeležba pri presejanju raka dojk, manjša poraba antibiotikov ter nižje število preprečljivih hospitalizacij. Nekateri kazalniki, kot je precepljenost proti DTP (davica, tetanus, oslovski kašelj), zaostajajo, kljub temu pa so rezultati večinoma ugodni.

Slovenija ima boljše rezultate od povprečja OECD pri 3 od 10 ključnih kazalnikov, ki merijo vire zdravstvenega sistema.

Slovenija na prebivalca za zdravstvo nameni 9,9 % BDP, kar je nad povprečjem OECD (9,3 %). Izdatki za preventivo predstavljajo 3,3 % vseh tekočih izdatkov za zdravstvo, kar je zelo blizu povprečju OECD. Pri zdravstvenem osebju ima Slovenija nekoliko manj zdravnikov na 1 000 prebivalcev kot povprečje OECD, hkrati pa ima več medicinskih sester. Velik izziv ostaja dolgotrajna oskrba, saj je število zaposlenih v tem sektorju močno pod povprečjem OECD, prav tako pa je nekoliko manj farmacevtov na prebivalca kot v državah OECD v povprečju.

Kar zadeva bolnišnice in opremo, je število bolniških postelj v Sloveniji podobno povprečju OECD, medtem ko je število ključne medicinske opreme, kot so CT-, MRI- in PET-naprave, bistveno nižji od povprečja. Kljub temu je število opravljenih pregledov s temi napravami blizu povprečja OECD. Delež generičnih zdravil na trgu je skoraj enak povprečju OECD. Skupno ti kazalniki kažejo, da Slovenija kljub solidnim izdatkom in ugodnemu deležu preventivnih programov ostaja pred izzivi na področju opremljenosti, dolgotrajne oskrbe in dostopnosti visoko specializirane tehnologije.