Uporaba konoplje v medicini

Državni zbor RS je predlog zakona zavrnil, saj je bilo ugotovljeno, da lahko v Sloveniji s spremembo Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog omogočimo, da bo takšna uporaba konoplje dovoljena. Ker je medicinska stroka podprla uporabo učinkovin iz konoplje za zdravljenje simptomov nekaterih bolezni, je Vlada RS 19. junija 2014 potrdila spremembo omenjene uredbe, s katero v Sloveniji omogoča uporabo zdravil na osnovi kanabinoidov. Konoplja, razen industrijske konoplje, torej ostaja prepovedana droga, registrirana zdravila na osnovi kanabinoidov pa lahko po novem zdravniki predpišejo bolnikom na recept za zdravljenje tistih bolezni, pri katerih so ta zdravila dokazano učinkovita.

Ministrstvo za zdravje RS in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) sta v sodelovanju s strokovnjaki različnih medicinskih strok in društvi bolnikov pripravila odgovore na najbolj pogosta vprašanja v zvezi z uporabo konoplje v medicini. Polemika v javnosti je v preteklih mesecih pomembno vplivala na informiranost in stališča ljudi, še vedno pa ostajajo odgovori na nekatera vprašanja nedorečeni. V primeru konoplje je ključno, da ljudje razumejo, da pripravki iz konoplje niso zdravila za vse bolezni, zato naj se ob morebitni uporabi posvetujejo s svojim zdravnikom. Nedopustno je, da bi bolnik zaradi neustreznih informacij glede zdravilnih učinkov konoplje opustil zdravljenje, ki mu ga je predpisal zdravnik, in si s tem zmanjšal možnosti za ozdravitev ali preživetje. Pretirano poudarjanje zdravilnosti konoplje lahko naredi veliko škode tako pri bolnikih kot tudi pri otrocih in mladih, ki že sedaj predstavljajo eno ključnih ciljnih skupin za trženje tako dovoljenih kot prepovedanih drog.

Več o uporabi konoplje v medicinske namene si lahko preberete v odgovorih na spodnja vprašanja. V primeru dodatnih vprašanj je na voljo elektronski naslov: info@nijz.si in poskušali vam bodo odgovoriti v najkrajšem možnem času.

• ZLOŽENKA O UPORABI KONOPLJE V MEDICINI

SPLOŠNO O KONOPLJI IN NJENIH PRIPRAVKIH

1. Kaj je konoplja?
Konoplja je do šest metrov visoka rastlina, ki ima več podvrst. Največ se uporabljata navadna in indijska konoplja (Cannabis sativa in Cannabis indica). V konoplji se poleg drugih snovi nahajajo tudi učinkovine kanabinoidi, med katerimi je najbolj znan delta-9-tetrahidrokanabinol ali THC. Ker gre za psihoaktivno snov, ki lahko povzroča odvisnost in druga tveganja za zdravje ljudi, sta tako konoplja kot THC uvrščena med prepovedane droge. Na seznamu prepovedanih drog so tudi pripravki iz konoplje, ki jim s skupnim imenom pravimo kanabis (hašiš, hašiševo olje in marihuana). Po mednarodnih konvencijah in po naši zakonodaji je konopljo prepovedano gojiti in prodajati, posredovati ali omogočati njeno uporabo, posest manjše količine za enkratno lastno uporabo pa je v Sloveniji prekršek. Izjema je tako imenovana industrijska konoplja, za katero je v državah EU dovoljena koncentracija THC pod 0,2 %, in iz katere izdelujejo vrvi, blago, moko, olje, kozmetične pripravke itd.

2. Kaj sta marihuana in hašiš?
Marihuana so posušeni nadzemni deli rastline indijske konoplje. Hašiš po posebnem postopku izdelujejo iz cvetov indijske konoplje. Koncentracija THC v hašišu je nekajkrat višja od koncentracije THC v marihuani.

3. Kaj je hašiševo olje? 
Hašiševo olje nastane pri posebni obdelavi cvetov indijske konoplje, iz katere izločijo zmes, v kateri je zelo visoka koncentracija THC in drugih sestavin konoplje. 

4. Kaj je konopljino olje? 
Konopljino olje pridobivamo iz semen industrijske konoplje, ki ima vsebnost THC pod 0,2 %. Olje se lahko uporablja v prehranske, kozmetične in druge namene. Zaradi nizke vsebnosti THC nima psihoaktivnih učinkov.

5. Kaj so kanabinoidi? 
Kanabinoidi so snovi, ki se v večjih količinah nahajajo v kanabisu, lahko pa jih naredimo tudi umetno v laboratoriju. Kanabinoidi, ki so registrirani kot zdravilo, se uporabljajo v medicini pri lajšanju bolečin in blaženju drugih posledic različnih bolezni. Kanabinoidi (naravni ali umetni), ki niso registrirani kot zdravila, se večinoma nahajajo na listi prepovedanih drog, zato je njihova sinteza, prodaja in omogočanje uporabe kaznivo dejanje, posest manjše količine za enkratno lastno uporabo pa je v nekaterih državah vključno s Slovenijo prekršek.                                                   

6. Ali lahko postaneš odvisen od kanabisa? 
Psihoaktivne snovi v kanabisu delujejo na možganski center za ugodje, kjer se razvije mehanizem odvisnosti. Tako kot pri drugih psihoaktivnih snoveh se po dlje trajajoči uporabi razvije toleranca – to pomeni, da mora uporabnik za isti učinek uporabiti večjo količino psihoaktivne snovi, razvijejo pa se lahko tudi odvisnost, odtegnitveni simptomi in znaki (npr. abstinenčna kriza). Znano je, da se odvisnost v višjem deležu razvije pri ljudeh, ki so začeli uporabljati kanabis že v mladosti. 

7. Kateri so odtegnitveni simptomi in znaki? 
Ob nenadnem prenehanju redne uporabe kanabisa se lahko pojavijo: sprememba razpoloženja, upad apetita, izguba teže, povečana razdražljivost, tesnoba, utrujenost, slabost, slinjenje, motnje spanja, depresija, hlepenje po kanabisu, potenje, občutek mrazenja in vročine ter povišana telesna temperatura. Odtegnitveni sindrom lahko traja do deset dni po prenehanju uporabe kanabisa. Zaradi težav ob opustitvi kanabisa je včasih treba poiskati zdravniško pomoč. Odtegnitveni sindrom je lahko tudi razlog za nadaljnjo uporabo in poglabljanje odvisnosti. 

8. Ali obstaja zdravilo za zdravljenje odvisnosti od kanabisa? 
Strokovnjaki za zdaj še niso odkrili ustreznega zdravila za učinkovito zdravljenje odvisnosti od kanabisa. Pri zdravljenju te odvisnosti se uporabljajo zdravila, ki zmanjšujejo posledice odtegnitve, ter kognitivno-vedenjska in druge psihoterapije, ki pomagajo pri vztrajanju v abstinenci.

UČINKI KANABISA

9. Kakšni so učinki pri uporabi kanabisa? 
Učinki, zaradi katerih nekateri ljudje uporabljajo kanabis v rekreativne namene, so vzhičenost, ugodje, sproščenost, sprememba zaznavanja in zmanjšanje tesnobe. Po drugi strani pa ima lahko uporaba kanabisa številne neugodne posledice: paniko, tesnobo, nemir, jok, občutek izgube nadzora nad samim seboj, neprijetne spremembe zaznavanja, suha usta in druge sluznice, razširjene zenice, spremenjen srčni utrip in krvni pritisk, motnjo kratkotrajnega spomina, pri nekaterih tudi hude duševne motnje (psihozo, amotivacijski sindrom) ter povečano tveganje za razvoj depresije. Raziskave potrjujejo tudi, da uporaba kanabisa pomembno vpliva na delovanje možganov v smislu slabšega spomina in zmanjšane pozornosti. Zastrupitev lahko vodi v motnje dihanja, upočasnjeno bitje srca, nizek krvni pritisk in motnje zavesti. Dolgotrajno kajenje kanabisa ima podobne posledice kot kajenje tobaka in npr. poveča tveganje za pljučnega raka. Uporaba kanabisa lahko pri uporabnikih povzroči razvoj odvisnosti. 

10. Kakšne so posledice rabe kanabisa pri otrocih in mladostnikih? 
Kanabinoidi v marihuani, hašišu in hašiševem olju so škodljivi, v mladosti še veliko bolj kot kasneje v zrelem obdobju. V času odraščanja so človeški možgani zelo občutljivi na zunanje vplive. R- raziskave so pokazale, da raba kanabinoidov pri otrocih in mladostnikihov vpliva na razvoj tistega dela možganov, ki je zadolžen za obdelavo sprejetih podatkov in za miselne procese, ki na koncu pripeljejo do reševanja problemov in sprejemanja odločitev (npr. pri računanju). Pri redni uporabi kanabisa se te sposobnosti zmanjšajo, še posebej pri tistih, ki so začeli uporabljati kanabis pred 18. letom starosti. Uporabo kanabisa pri otrocih in mladostnikih nekatere raziskave povezujejo tudi s slabšim učnim uspehom in predčasno opustitvijo šolanja. Poveča se tudi tveganje za uporabo drugih drog in odvisnost.

11. Kakšni so učinki na nosečnico in plod? 
V nosečnosti prehajajo aktivne snovi skozi posteljico v plod. Raziskave kažejo, da je z uporabo kanabisa v nosečnosti povezana nižja porodna teža otroka, upočasnjen razvoj vida, slabše besedno izražanje in slabši spomin. Odsvetuje se tudi uporaba kanabisa v času dojenja.

12. Ali je ob uporabi kanabisa varno upravljati avto, druga prevozna sredstva ali stroje? 
Kanabis lahko negativno vpliva na vozniške sposobnosti, zato je vožnja pod vplivom kanabisa prepovedana. Vozniki, ki vozijo pod vplivom kanabisa, imajo večje tveganje za prometne nezgode. Tveganje za nesrečo se pomembno poveča, če se rabo kanabisa kombinira z alkoholom, čeprav v zelo majhnih količinah. Kanabis negativno vpliva tudi na upravljanje s stroji. 

UPORABA KONOPLJE V MEDICINI

13. Ali je konoplja zdravilo? 
V konoplji je veliko učinkovin, ki vplivajo na fiziološke procese pri človeku in so zato zanimive za zdravljenje bolezni oziroma za lajšanje simptomov, ki spremljajo nekatere bolezni in stanja. V EU obstaja več registriranih zdravil na osnovi kanabinoidov, ki se predpisujejo predvsem za preprečevanje slabosti, zmanjšanje bolečine in povečanje apetita pri bolnikih z rakom; zmanjšanje spastičnosti in lajšanje nevropatske bolečine pri multipli sklerozi ter za povečanje apetita pri bolnikih z AIDS-om. Naravni in sintetični kanabinoidi se uporabljajo kot zdravila v obliki tablet, kapsul, kapljic ali pršila za nos. Do sedaj še ni dovolj dokazov, da bi kanabis oziroma zdravila, ki vsebujejo kanabinoide, ozdravila, ustavila ali upočasnila napredovanje katerekoli od naštetih bolezni.

14.  Ali se kanabis uporablja v medicini?
Marihuana, hašiš in hašiševo olje, ki se ponujajo na črnem trgu, niso registrirana zdravila in se ne uporabljajo za zdravljenje v uradni medicini. Da neka snov postane zdravilo v medicini, je treba opraviti zahtevne in pogosto dolgotrajne raziskave, v katerih se dokazuje potrebni odmerek, kakovost, učinkovitost in varnost posameznih snovi, ki naj bi se uporabljale kot zdravila. Ko pa je dokazano, da določena snov deluje zdravilno ali lajša simptome bolezni, hkrati pa je dovolj varna za bolnika in predpisane kakovosti, se lahko to snov pri pristojni inštituciji registrira kot zdravilo in se jo vpiše v register zdravil. S tem se omogoči zdravniku, da jo kot zdravilo lahko predpiše na recept, oziroma, da je na voljo v lekarnah. Konoplje kot rastline, razen industrijske konoplje, po veljavni zakonodaji v RS in glede na konvencije Združenih narodov ni dovoljeno gojili kot zdravilne rastline za lastno uporabo ali prodajo.

15. Ali se rastlina konoplja uporablja v medicini?
V nekaterih državah so za uporabo v medicini dovolili tudi t. i. medicinsko konopljo, ki je gojena na poseben način in ustreza določenim standardom. Predpiše jo lahko samo zdravnik, natančno nadzorovana je tudi proizvodnja in priprava te konoplje. Izkušnje so pokazale, da je bilo sprva veliko število oseb, ki so želele konopljo na recept,  z leti pa se je to število znižalo.

16. Ali so zdravila na osnovi kanabinoidov dostopna tudi v Sloveniji?
S spremembo Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog, ki jo je 19. junija 2014 sprejela Vlada RS, smo omogočili, da lahko zdravnik kanabinoide predpiše na recept.

17. Ali se kanabinoidi uporabljajo za zdravljenje rakavih obolenj? 
Zdravilo na osnovi kanabinoidov, ki bi ozdravilo raka, še ne obstaja. Pri bolnikih z rakom se zdravila na osnovi kanabinoidov uporabljajo za lajšanje simptomov, kot so slabost, pomanjkanje apetita in bolečina.

18. Ali lahko uporabljamo kanabinoide pri paliativnem zdravljenju? 
Kanabinoidi so tudi v paliativni medicini že dobili svoje mesto in se prav tako uporabljajo pri premagovanju težav, kot so slabost, zmanjšanje apetita, bolečina in kronična utrujenost. Kanabinoidi izboljšajo splošno razpoloženje bolnika in pomagajo pri urejanju spanja.

19. Ali hašiš in hašiševo olje ozdravita raka? 
Glede zdravljenja raka so bili do sedaj narejeni le predklinični preizkusi na rakavih tkivih in na živalih. Nekatere raziskave kažejo, da nekateri kanabinoidi vplivajo na določene tumorje tako, da se upočasni njihova rast in se zmanjša njihova invazivnost. Ker raziskave še niso končane, še ne vemo, ali bi kanabinoide lahko uporabljali tudi za zdravljenje določenih vrst raka pri človeku.

20.  Ali naj kljub vsemu zdravim raka z uporabo marihuane, hašiša ali hašiševega olja? 
Zdravljenje raka iz leta v leto napreduje in mnoga rakava obolenja so ob pravočasnem odkritju tudi ozdravljiva. Priporočamo zdravljenje z metodami, ki so znanstveno dokazane in v praksi dokazano dajejo rezultate. Če se kljub temu odločite za uporabo marihuane, hašiša ali hašiševega olja, nikakor ne prekinete z zdravljenjem, ki so ga predpisali zdravniki. Kvaliteta omenjenih snovi namreč ni standardizirana, zato dejansko ne veste, kaj ste kupili in ali ste res dobili tisto, kar ste želeli kupiti. O uporabi marihuane, hašiševega olja ali hašiša se posvetujte s svojim zdravnikom, ki vas lahko najbolje zdravi, kadar je med vama zaupanje in se lahko odkrito pogovorita o vsem, kar bi lahko vplivalo na zdravljenje. Zdravnike Hipokratova prisega zavezuje k poklicni molčečnosti.

21.  Ali hašiš in hašiševo olje ozdravita sladkorno bolezen? 
Sladkorna bolezen nastane zaradi pomanjkanja hormona inzulina oziroma zaradi zmanjšane občutljivosti tkiv na ta hormon. Pri sladkorni bolezni tipa 1 inzulina v telesu ni in ga ni mogoče nadomestiti z učinkovinami iz hašiševega olja oziroma hašiša. Za zdravljenje debelosti in s tem preprečevanje sladkorne bolezni tipa 2 so razvijali zdravilo rimonabant, ki je delovalo preko kanabinoidnega sistema, vendar so ga zaradi stranskih učinkov (razvoj depresije in povečanega števila samomorov) umaknili. Sporadično se pojavljajajo opisi ugodnih učinkov nekaterih kanabinoidov na pojav metaboličnega sindroma oziroma sladkorne bolezni tipa 2, vendar rezultati še niso ovrednoteni v ustrezno izpeljanih raziskavah pri ljudeh. Zato se zdravila na osnovi kanabinoidov za zdravljenje ali preprečevanje sladkorne bolezni v medicini ne uporablja.

22.  Ali lahko zdravnik napiše recept za marihuano, hašiš ali hašiševo olje?   
Zdravnik v Sloveniji ne more napisati recepta za marihuano, hašiš ali hašiševo olje, ker ne gre za registrirana zdravila. Ker so vse tri snovi na listi prepovedanih drog, jih je prepovedno proizvajati, ponujati, prodajati ali omogočati njihovo uporabo. Njihova posest za lastno uporabo velja v Sloveniji za prekršek, za katerega se plača globa.

23.  Ali lahko gojim za lastne potrebe določeno število rastlin marihuane? 
V skladu z obstoječo zakonodajo je prepovedano gojenje, posest, predelava, prodaja in posredovanje konoplje, ki ima vsebnost THC večjo kot 0,2%.

Viri in reference:

• Rubino T., Parolaro D.. Long lasting consequences of cannabis exposure in adolescence. Molecular and celular endocrinology. 2008; S108 – S113.
• Jacobus J., Bava S., Cohen-Zion M., Mahmood O., Tapert S.F.. Functional consequences of marijuana use in adolescents. Pharmacology, Bichemistry and Behavior. 2000; 92:559 – 565.
• Ben Amar M.. Canabinoids in medicine: A review of their therapeutic potential. Journal of Etnopharmacology. 2006; 105: 1 – 25.
• Asbridge M., Hayden J.A., Cartwright J.L.. Acute canabis consumption and motor vehicle collision risk: systematic review of observational studies and meta – analysis. BMJ. 2012.
• Bacer D., Pryce G., Giovannoni G., Thompsson A.J.. The therapeutic potential of cannabis. The lancet Neurology. 2003;2:291-298.
• Hall W. The adverse health effects of cannabis use: What are they, and what are their implications for policy? International Journal of drug policy. 2009; 20:458 – 466.
• Ramaekers J.G., Berghaus G., Laar M., Drummer O.H.. Dose related risk of motor vehicle crashes after cannabis use. Drug and alcohol dependence. 2004;73:109 – 119.
• Mukamal K.J. in ostali. An exploratory prospective study of marijuana use and mortality following acute myocardial infarction. American Heart journal. 2008;465 – 470.
• Boyce A., McArdle P.. Long-term effects of cannabis. Pediatrics and child health. 2007; 37–41.
• Iversen L.. Long-term effects of exposure to cannabis. Current opinion in pharmacology. 2005;5:69–72.
• Hall W., MacDonald C., Currow D.. Cannabinoids and cancer: causation, remediation, and palliation. Lancet Ocol. 2005;6:35–42.
• Engels K.F., Jong F.A., Mathijssen R.H.J., Erkens J.A., Herings R.M., Verweij J.. Medicinal cannabis in oncology. European Journal of cancer. 2007;43:2638–2644.
• Pryce G., Baker D., Emerging properties of cannabinoid medicines in management of multiple sclerosis. TRENDS in Neurosciences. 2005;(28).5:272–276.
• Hall W., Degenhardt L., Adverse health effects of non-medical cannabis use.Lancet. 2009;374:1383 – 91.
• PisantiS. in ostali. Use of cannabnoid receptor agonist in cancer therapy as palliative and curative agents. Best Practice & research Clinical Endocrinology & Metabolism. 2009;23:117–131.
• Maldonado R., Berrendero F., Ozaita A., Robledo P.. Neurochemical basis of cannnabis addiction. Neuroscience. 2011; 181: 1–17.
• Winstock A.R.,  Ford C., Witton J. Assessment and management of cannabis use disorders in primary care. BMJ. 2010;340:801-804.
• Aldinghton S. in ostali. Cannabis use and risk of lung cancer: a case–control study. Eur Respir J 2008; 31: 280–286.
• Henquet C.,  Di Forti M.,  Morrison P.,  Kuepper R.,  Murray  R.M.. Gene-Envi ronment Interp lay Bet ween Cannabis and Psychosis. Schizophrenia Bulletin. 2008;(34). 6:1111–1121.
• Julvez J et all. Maternal smoking habits and cognitive development of children at age 4 years in a population-based birth cohort. International Journal of Epidemiology 2007;36:825–832.
• Rödner Sznitman S., Olsson B., Room R..  A cannabis reader: global issues and local Experiences. Perspectives on cannabis controversies, treatment and regulation in Europe. Monografy. Office for Official Publications of the European Communities, 2008.
• Convention on psychotropic  substances 1971. United nations 1971.

* * *

VEČ INFORMACIJ:

Spletna stran Nacionalnega inštituta za javno zdravje: www.nijz.si.
E-pošta: info@nijz.si (poskušali vam bodo odgovoriti v najkrajšem možnem času)
Junij 2014