Nalezljive bolezni

Tedensko spremljanje lymske borelioze in klopnega meningoencefalitisa

Nalezljive bolezni

Podatki do vklučno 14. tedna v letu 2025 (od 31. marca do 6. aprila 2025)

Ne spreglejte
Zadnje posodobljeno: 18.04.2025
Objavljeno: 18.04.2025

Lymska borelioza

  • Bolezen, ki jo povzročajo bakterije iz rodu Borrelia, razširjene so v evropskem in severnoameriškem prostoru ter v nekaterih državah Azije.
  • Bakterije se prenesejo na človeka z ugrizom okuženega klopa rodu Ixodes.
  • Lymska borelioza se pojavlja preko celega leta, vendar je najpogostejša od februarja do novembra. Mile zime in vlažne pomladi ojačajo dejavnost klopov.
  • Boreliozo največkrat povezujemo z značilnimi spremembami na koži. Nastane neboleča rdečina, ki se počasi širi po koži, na sredi bledi in dobi obliko kolobarja.
  • Kožna sprememba je lahko ena sama ali pa jih je več na različnih delih telesa.

 

V letu 2025 smo do vključno 15. tedna prejeli 268 prijav obolenj z lymsko boreliozo. Zbolelo je 136 žensk in 132 moških. ajvišja stopnja obolevnosti je bila v goriški statistični regiji (63,5/100.000 prebivalcev), sledita gorenjska (20,0/100.000 prebivalcev) in obalno-kraška (15,1/100.000 prebivalcev).


Klopni meningoencefalitis (KME)

  • Je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki se prenaša z ugrizom okuženega klopa ali neprekuhavanjem mleka
  • V Evropi je znanih veliko naravnih žarišč klopnega meningoencefalitisa (KME), posebej v osrednji in vzhodni Evropi, Skandinaviji in baltskih državah. Slovenija spada med države z najvišjo obolevnostjo za KME.
  • Bolezen lahko pusti trajne posledice, kot so glavobol, zmanjšana delovna sposobnost, zmanjšana sposobnost koncentracije, pareze pa tudi ohromelost.
  • KME je redko lahko tudi smrtna bolezen (1-2 odstotka odraslih bolnikov).

V letu 2025 smo do vključno 15. tedna prejeli eno prijavo obolenja s klopnim meningoencefalitisom. Zbolel je moški iz osrednjeslovenske regije in spada v starostno skupino 55-64 let.

 


Nasveti za zmanjšano tveganje in preprečevanje okužbe:

  • Najpomembnejši ukrepi za zmanjšanje tveganja sta preprečevanje ugriza klopa ter hitra odstranitev že prisesanega klopa.
  • Nosimo svetla oblačila, ki naj pokrivajo čim večji del telesa.
  • Uporabljamo sredstva (repelente), ki odganjajo klope.
  • Ob vrnitvi iz narave opravimo temeljit pregled telesa, pozorni smo tudi na poraščene dele telesa, kožne gube, uhlja, pazduhe in dimlje.

Podrobne informacije o bolezni in cepljenju


To spletno mesto je izključna last NIJZ, zato je prepovedana kakršnakoli zloraba podatkov, slik, besedil in drugih podatkov, ki so del tega spletnega mesta. Prepovedano je kakršnokoli kopiranje, distribucija ali druga uporaba vseh zgoraj navedenih podatkov brez predhodne vednosti in dovoljenja NIJZ.
Za dobro javno zdravje
Duševno zdravje

Vpliv vodenja z UI in algoritmi na duševno zdravje pri delu

Podrobno
Pitna voda

Epidemiološka preiskava glede fekalne onesnaženosti pitne vode v poslovnem objektu Maximarket

Podrobno
Nalezljive bolezni

Spremljanje okužb s SARS-CoV-2 (covid-19)

Podrobno

Išči