Tedensko spremljanje lymske borelioze in klopnega meningoencefalitisa

Lymska borelioza

• Bolezen, ki jo povzročajo bakterije iz rodu Borrelia, razširjene so v evropskem in severnoameriškem prostoru ter v nekaterih državah Azije.
• Bakterije se prenesejo na človeka z ugrizom okuženega klopa rodu Ixodes.
• Lymska borelioza se pojavlja preko celega leta, vendar je najpogostejša od februarja do novembra. Mile zime in vlažne pomladi ojačajo dejavnost klopov.
• Boreliozo največkrat povezujemo z značilnimi spremembami na koži. Nastane neboleča rdečina, ki se počasi širi po koži, na sredi bledi in dobi obliko kolobarja.
• Kožna sprememba je lahko ena sama ali pa jih je več na različnih delih telesa.

Klopni meningoencefalitis (KME)

• Je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki se prenaša z ugrizom okuženega klopa ali neprekuhavanjem mleka
• V Evropi je znanih veliko naravnih žarišč klopnega meningoencefalitisa (KME), posebej v osrednji in vzhodni Evropi, Skandinaviji in baltskih državah. Slovenija spada med države z najvišjo obolevnostjo za KME.
• Bolezen lahko pusti trajne posledice, kot so glavobol, zmanjšana delovna sposobnost, zmanjšana sposobnost koncentracije, pareze pa tudi ohromelost.
• KME je redko lahko tudi smrtna bolezen (1-2 odstotka odraslih bolnikov).

Nasveti za zmanjšano tveganje in preprečevanje okužbe:

• Najpomembnejši ukrepi za zmanjšanje tveganja sta preprečevanje ugriza klopa ter hitra odstranitev že prisesanega klopa.
• Nosimo svetla oblačila, ki naj pokrivajo čim večji del telesa.
• Uporabljamo sredstva (repelente), ki odganjajo klope.
• Ob vrnitvi iz narave opravimo temeljit pregled telesa, pozorni smo tudi na poraščene dele telesa, kožne gube, uhlja, pazduhe in dimlje.

Podrobne informacije o bolezni in cepljenju

• Lymska borelioza
• Klopni meningoencefalitis
• Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu
• Ambulante za cepljenje na območnih enotah NIJZ