Pred nami je čas prostih dni, ko si lahko odpočijemo, smo dovolj časa zunaj na svežem zraku, se družimo in odmislimo vsakdanje obveznosti ter skrbi in naberemo novih moči. Odklopimo in oddahnemo pa si lahko tudi od zaslonov. To je pomembno za naše zdravje in dobro počutje.
V zadnjih letih smo priča velikemu porastu uporabe naprav z zasloni na vseh področjih življenja pri vseh generacijah, tudi med otroki in mladostniki, kar je predvsem posledica razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije in njene vpetosti v vsakdanje življenje. Poleg televizije smo začeli množično uporabljati pametne telefone, tablice, računalnike, igralne konzole in pametne ure, ki omogočajo dostop do internet praktično vsak trenutek in skoraj kjerkoli. Povečuje se tudi raba naprav, ki omogočajo navidezno ali razširjeno resničnost, kot so očala z zasloni in tipali. Kljub temu, da so mnoge oblike uporabe zaslonov lahko koristne, novi vzorci in trend naraščanja časa uporabe zaslonov med otroki in mladostniki zahtevajo temeljit premislek glede časovnih in vsebinskih okvirov, ki še omogočajo koristno in varno uporabo za njihovo zdravje. Še posebno obdobje dela in šolanja na daljavo na področje uporabe zaslonov je prineslo velike spremembe in z njimi tudi nove izzive, predvsem pri otrocih in mladostnikih. Čas, ki ga ti preživijo pred zasloni, je bil bistveno daljši, s tem pa se hkrati povečujejo tudi tveganja za neugodne vplive.
| Slovenski strokovnjaki, ki so pripravili slovenske Smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih, ki prinašajo časovna priporočila in usmeritve za uporabo zaslonov ter vrsto drugih strokovnih vsebin, ki se dotikajo obravnavane problematike, priporočajo, da otroci do drugega leta starosti naj ne bodo izpostavljeni zaslonom. Od 2. do 5. leta naj bo uporaba zaslonov omejena na manj kot eno uro na dan in naj narašča sorazmerno s starostjo in le ob prisotnosti staršev. Od 6. do 9. leta naj otrok pred zasloni ne preživi več kot eno uro na dan, nato do 12. leta največ uro in pol, do 18. leta pa naj bo ta časovna omejitev največ dve uri na dan. Ko govorimo o časovnih priporočilih, imamo v mislih priporočeno uporabo zaslonov v prostem času. Pri tem pa je pomembno, da so vsebine starosti primerne in kakovostne. |
Prezgodnja in čezmerna uporaba zaslonov lahko neugodno vpliva na otrokov razvoj in zdravje, tako telesno kot duševno. Za razumevanje dolgoročnega vpliva zaslonov na počutje in celostno zdravje otrok in mladostnikov bi sicer potrebovali več raziskav, na podlagi obstoječih dognanj pa prekomerno rabo zaslonov med drugim povezujemo s slabšimi kognitivnimi sposobnostmi, slabšim uspehom na razvojnih testih in učno manjuspešnostjo. Prav tako lahko pride do odstopanj na področju govorno-jezikovne komunikacije, motenj pozornosti in izvršilnih funkcij. Pa tudi motenj spanja in kratkovidnosti oziroma sindroma utrujenih oči. Znani so tudi vplivi na razpoloženje; številne raziskave kažejo na poveznost rabe zaslonov in depresijo. Vse pogosteje pa zasledimo tudi prekomerno rabo oziroma zasvojenost z zasloni.
Vpliv, ki ga ima uporaba zaslonov na razvoj in zdravje otrok ter mladostnikov ni odvisen le od časa, ki ga preživijo pred zasloni, ampak v veliki meri tudi od vsebine, namena in načina uporabe naprav. Na učinke uporabe zaslonov pomembno vplivajo tudi otrokove oziroma mladostnikove značilnosti, razvojna stopnja, zrelost in okolje, ki lahko nekatere škodljive učinke uporabe zaslonov ublažijo ali pa jih dodatno okrepijo.
Zato je pomembno, da starši otroke in mladostnike spodbujate k zmerni, odgovorni, uravnoteženi, funkcionalni in varni uporabi od prvega stika z zasloni dalje. K temu pomembno prispevajo redni in odprti pogovori o aktivnostih pred zasloni, v katerih je pomembno predstaviti tako prednosti kot pasti uporabe zaslonov in morebitne negativne posledice določene vrste uporabe. Pomembno vlogo imajo tudi pozitivne spodbude in lasten zgled. Zdrave navade uporabljanja zaslonov lahko krepite tudi z vzpostavitvijo družinskih pravil uporabe, ki naj jih upoštevajo vsi družinski člani:
Tako v svetu kot v Sloveniji je vse več otrok in mladostnikov, ki kažejo znake prekomerne uporabe zaslonov. Po podatkih raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (2018) so znaki zasvojenosti z videoigrami prisotni pri 10,2 %, znaki problematične uporabe družbenih omrežij pa pri 8,3 % slovenskih mladostnikov, starih 11, 13, 15 in 17 let. Prekomerna raba zaslonov in zasvojenost od vsebin preko zaslonov se kažeta v spremembi spalnih, prehranjevalnih in higienskih navad ter manjši skrbi zase, čustvenih nihanjih in čustvenih reakcijah ob onemogočanju aktivnosti za zaslonom, izgubi občutka za čas in laganju o času, preživetem za zasloni, nenehnem razmišljanju o aktivnostih za zasloni, izgubi zanimanja za druge aktivnosti, ki niso povezane z uporabo zaslonov, uporabi na skrivaj ter iskanju različnih možnosti za uporabo zaslonov, upadu pričakovanih dejavnosti, zapiranju vase, razdražljivosti, težavah v medosebnih odnosih, razpršeni pozornosti, zmanjšani koncentraciji in zmožnosti ohranjanja zbranosti ter poglobljenega razmišljanja. Če pri otroku ali mladostniku zasledite navedene znake, svetujemo da se obrnete po nasvet strokovnjaku.
Uporabne povezave in gradiva:
(klikni na sliko za povečavo)
Da pa bodo spomini na počitnice lepi, moramo pomisliti tudi na zdravje in varnost. Zaradi virusa SARS-Cov-2 ne pozabite na vse higienske in preventivne ukrepe – umivanje rok, higiena kašlja in ustrezno fizično distanciranje.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
