Z znanjem do boljšega zdravja

Pravočasna zaščita pred klopi

08. 04. 2021
Pomlad je čas, ko se s prebujanjem narave na prostem odvijajo številne aktivnosti. Med drugim ljudje pogosto zaidemo tudi v gozdove in druge predele, kjer pa na nas lahko prežijo klopi. Slovenija sodi med države, kjer obstaja velika možnost okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prinašajo klopi. Pri nas je daleč najpogostejša lymska borelioza, sledi pa ji klopni meningoencefalitis (KME), proti kateremu se lahko učinkovito zaščitimo s cepljenjem. Redkejša bolezen, ki jo prenašajo klopi pri nas, je humana granulocitna anaplazmoza.

Slovenija sodi med države z najvišjo pojavnostjo KME in lymske borelioze v Evropi. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje letno zabeležimo okoli 4.000 - 7.000 primerov lymske borelioze in v zadnjem desetletju povprečno 170 primerov KME na leto.

V Sloveniji imamo vzpostavljen dober in učinkovit nacionalni program cepljenja, ki se redno dopolnjuje. Cepljenje proti KME je dokazano najučinkovitejši ukrep za preprečevanje klopnega meningoencefalitisa. Osnovno cepljenje proti KME zajema tri odmerke, prvi poživitveni odmerek sledi po treh letih, nato pa na pet let.

Lymska borelioza se pojavlja sezonsko, od maja do oktobra, ko je aktivnost klopov največja. Razširjena je po vsej Sloveniji, najpogostejša je v novogoriški regiji. Cepiva proti tej bolezni ni, zato je pomembna zaščita pred vbodi klopa z ustreznimi oblačili in repelenti. Lymska borelioza se običajno začne z rdečino, ki se pojavi od nekaj dni do enega meseca po vbodu klopa, se počasi širi, na sredini bledi in dobi obliko obroča. Ta običajno izgine po nekaj tednih, kasneje pa se lahko pojavi prizadetost živčevja, sklepov ali srca, je pojasnil prof. dr. Franc Strle iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. "Zaradi lymske boreioloze se ne umre, lahko pa zelo zagreni življenje," je opozoril.

Druga najpogostejša klopna bolezen je klopni meningoencefalitis. V zadnjem desetletju na leto povprečno zboli okoli 170 oseb, lani je bilo prijavljenih 153 primerov. Tudi ta bolezen se pojavlja sezonsko, obolevnost pa je najvišja na Gorenjskem in Koroškem. Kot je pojasnil Strle, se prva faza bolezni prične približno teden do 14 dni po vbodu s slabim počutjem. Pri večini bolnikov se po vmesnem izboljšanju pojavi druga faza bolezni z visoko telesno temperaturo, močnim glavobolom, slabostjo, bruhanjem. Bolezen v veliki večini primerov zahteva hospitalizacijo, zdravljenje pa je simptomatsko. Lahko pusti trajne posledice, med katere sodijo glavoboli, vrtoglavice, motnje sluha, zmanjšana sposobnost koncentracije in ohromitve. Do teh pride v petih do 10 odstotkih primerov, odstotek bolnikov tudi umre, je pojasnil Strle.

 

Kako preprečimo vbod klopa?

Človek dobi klopa, ko oplazi npr. grmovje in ga klop zazna s svojimi čutili. Na sprehodih in izletih v naravo se zato pred klopi zaščitimo z oblačili, pri katerih je čim več kože pokrite (dolge hlače, dolgi rokavi, zaprta obutev). Oblačila naj bodo svetle barve, da klopa na njih laže opazimo. Namažemo se z repelentom, ki odganja klope. Po vrnitvi iz narave natančno pregledamo telo, se stuširamo in umijemo glavo. Oblačila dobro skrtačimo, če so pralna, jih operemo.

 

 

Kako odstranimo klopa iz kože?

Če pri pregledu telesa opazimo klopa, ga čimprej previdno odstranimo.

Klopa primemo s koničasto pinceto čim bližje koži in ga z enakomernim gibom izvlečemo. Če deli klopa ostanejo v koži, tudi te čim prej odstranimo. Za odstranjevanje klopov s kože ne uporabljamo olja, krem, petroleja ali drugih mazil.