Podnebne spremembe so dejstvo našega časa in prihodnosti. Ena izmed posledic globalnega segrevanja so vročinski valovi, ki imajo po vsem svetu vpliv na povečano število prezgodnjih smrti in povečano število sprejemov v bolnišnice zaradi različnih vzrokov. Veliko pozornost je vzbudilo poletje oziroma vročinski valovi leta 2003. To je bilo do tedaj verjetno najbolj vroče poletje v Evropi vsaj od leta 1540. Skupno je bilo v letu 2003 zabeleženih več kot 80.000 dodatnih smrti v dvanajstih evropskih državah v primerjavi z obdobjem 1998–2002. Porast umrljivosti smo opazili tudi v Sloveniji. Sledila so še naslednja vroča poletja v Evropi, po letu 2010 so bila najbolj vroča poletja leta 2010, 2018 in 2021. Vročinski valovi so pomembno vplivali na zdravje ljudi po vsej Evropi, zlasti med starejšimi in v mestih zaradi učinka mesta kot toplotnega otoka.

Z zmanjšanjem onesnaženosti zraka z delci bi lahko pomembno zmanjšali umrljivost povezano z onesnaženostjo zraka. V prispevku je prikazana ocena, koliko onesnaženost zraka z delci v krajih s prekomerno onesnaženim zrakom v Sloveniji vpliva na celotno umrljivost in umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja, podana na osnovi matematičnega modela.

V preteklosti smo onesnaženosti notranjega zraka posvečali precej manj pozornosti kot onesnaženosti zraka na prostem, zlasti onesnaženosti zaradi izpustov iz industrije in prometa. V zadnjih letih tveganje zaradi izpostavljenosti onesnaženemu zraku v zaprtih prostorih pridobiva na pomenu.