Alkohol

Navade glede pitja alkoholnih pijač

V Sloveniji med odraslimi prebivalci, starimi 18-74 let, alkoholnih pijač ne pije samo dobra petina (21 %), več kot polovica (55 %) pa jih pije tvegano ali škodljivo, kar pomeni, da običajno presegajo dnevno mejo manj tveganega pitja alkohola  in/ali so se v zadnjem letu vsaj enkrat opili . Alkoholne pijače pije 1,6-krat višji delež moških kot žensk, med moškimi je tudi 1,4-krat višji delež tistih, ki pijejo tvegano ali škodljivo, vendar se ženske v pivskem vedenju vse bolj približujejo moškim (Vir: raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2020).

Povzetki publikacije Uporaba tobaka, alkohola in prepovedanih drog med prebivalci Slovenije ter neenakosti in kombinacije te uporabe

Poraba alkohola in zdravstvene posledice rabe alkohola

Evropska regija SZO je regija, v kateri se popije največ alkohola na svetu in Slovenija je med državami te regije, ki prednjačijo po porabi čistega alkohola na odraslega prebivalca, kar povzroča negativne javnozdravstvene posledice. V Sloveniji je leta 2020 registrirana poraba čistega alkohola na prebivalca, starega 15 let in več, znašala 9,82 litrov, leta 2021 pa 10,62 litrov. V  letu 2020 smo imeli  zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov skupaj 943 smrti, kar pomeni, da so vsak dan v povprečju umrle 3 osebe. Med njimi je bilo 3,6-krat več moških kot žensk, več kot polovica jih je umrla pred 65. letom starosti.  Po umrljivosti zaradi izbranih alkoholu pripisljivih vzrokov, kot jo spremlja Svetovna zdravstvena organizacija (SZO), je Slovenija nad povprečjem Evropske unije in tudi nad povprečjem evropske regije SZO.

Nova znanstvena monografija Poraba alkohola in zdravstvene posledice rabe alkohola v Sloveniji v obdobju 2013–2018, trendi

Nosečnost brez alkohola

Alkohol je dokazano teratogen, zato lahko pri zarodku oziroma plodu povzroči vrsto razvojnih motenj glede na čas v nosečnosti, ko je prišlo do izpostavljenosti. Najbolj ranljivi so možgani, ki se razvijajo skozi celo nosečnost in še po rojstvu. Posledice izpostavljenosti alkoholu so lahko spontani splav, odmrtje ploda ali prirojene nepravilnosti in primanjkljaji v razvoju ter vedenjske in učne težave pri otrocih, ki vodijo v prikrajšanosti na različnih življenjskih področjih. Glede na trenutna spoznanja v celotni nosečnosti nobena količina alkohola ni varna, enako škodljive so vse vrste alkoholnih pijač. Za zaščito še nerojenih otrok pred škodljivimi učinki alkohola je pomembno, da se oba bodoča starša odpovesta pitju alkoholnih pijač že takrat, ko šele načrtujeta nosečnost, ter da ženska, ob podpori partnerja, z abstinenco od alkohola nadaljuje skozi celo nosečnost, in tudi takrat, ko doji otroka.

9. september – Dan fetalnega alkoholnega sindroma: Nosečnost brez alkohola za zdravje in dobrobit otrok je skupna odgovornost družbe

Kaj in kako lahko naredim, če želim opustiti (čez)merno pitje alkohola

Kadar pri sebi zaznamo povečano pitje alkohola ali pa pomislimo, da bi bile naše težave v zdravju ali odnosih z bližnjimi lahko povezane z našim pitjem alkohola, se lahko posvetujemo tudi s strokovnjakom v zdravstvenem domu.

V okviru programa Skupaj za zdravje v centru za krepitev zdravja oz. v zdravstvenovzgojnem centru (CKZ/CVZ) izvajajo delavnice, prek katerih lahko svoj odnos do pitja alkohola pobliže pogledamo in se posvetimo urejanju naših pivskih navad.

Več informacij o razpoložljivih brezplačnih delavnicah in možnostih svetovanja je na voljo na naslednji povezavi.

Alkoholna politika

Zdravstveno in družbeno breme, ki ga povzroča raba alkohola, je v veliki meri mogoče preprečiti. Zaščita zdravja prebivalstva z zmanjševanjem rabe in spodbujanjem k abstinenci od alkohola je pomembna javnozdravstvena naloga ter predstavlja ključni del alkoholne politike. Ukrepanje zajema več različnih področij: od zakonodajnih ukrepov (npr. cenovna in fizična dostopnost alkohola, oglaševanje …), obveščanja, izobraževanja in ozaveščanja, ukrepanja v zdravstvu, sociali ter drugih okoljih, na področju vožnje in prometa, v delovnih organizacijah, lokalnih skupnostih, do spremljanja in poročanja o porabi alkohola, pivskem vedenju različnih populacijskih skupin in škodi zaradi alkohola. Po mednarodnih podatkih smo bili v Sloveniji v zadnjih letih uspešni predvsem na področju preprečevanja vožnje pod vplivom alkohola, obravnave tveganega pitja ter zdravljenja odvisnosti v zdravstvu. Manj uspešni pa smo bili pri omejevanju oglaševanja in tržnega komuniciranja alkohola ter zmanjševanju cenovne dostopnosti alkohola.

Zaključki 4. nacionalne konference o alkoholni politiki