Od polnega dojenja prek uvajanja mešane prehrane do prilagojene družinske prehrane

KAKO DANES HRANIJO DOJENČKE PO SVETU IN PRI NAS? 

Podatki o dolžini dojenja po svetu so sicer zelo pomanjkljivi, pri Svetovni zdravstveni organizaciji ocenjujejo, da je na svetu manj kot 40 % dojenčkov, mlajših od 6 mesecev, izključno dojenih . Izključno dojenje oz. mlečna prehrana se priporoča prvih šest mesecev, nato naj bi sledilo postopno uvajanje mešane prehrane. Raziskave v ZDA kažejo, da do okoli tretjine mater prične z uvajanjem mešane prehrane pred četrtim mesecem dojenčkove starosti, čeprav smernice tega ne priporočajo; kot pomembne razloge za prezgodnje uvajanja mešane prehrane pa matere v ZDA navajajo: same ocenjujejo, da je njihov otrok že dovolj star, da prične uživati mešano hrano; dojenček sam želi jesti mešano hrano, ki jo vidi; mešana hrana dojenčku pomaga, da ponoči dlje spi; matere pravijo, da jim tako svetuje medicinsko osebje. Podobno je pokazala tudi raziskava, izvedena v Veliki Britaniji. Delež nemških mater, ki pričnejo z uvajanjem mešane prehrane pred četrtim mesecem dojenčkove starosti, je bistveno nižji in se giblje okoli 15 %. Več evropskih raziskav ugotavlja, da so pomembni dejavniki tveganja za dodajanje mešane prehrane dojenčkom, ki je v nasprotju s priporočili, predvsem nižja stopnja materine izobrazbe, nizek socio-ekonomski status družine in življenje v migrantski družini.

Slovenske raziskave kažejo, da v porodnišnici vzpostavljajo dojenje skoraj vse matere, zatem dojenje počasi upada. Raziskava HRAST (2009 – 2014) je pokazala, da pred četrtim mesecem dojenčkove starosti le redke matere dojenčkom uvajajo mešano prehrano; če pa že, najpogosteje sadno/zelenjavni sok, sadno/zelenjavno kašico in žita. V četrtem in petem mesecu matere v večji meri pričnejo z dodajanjem: najprej sadje, zatem zelenjavo in žita, sledi mleko, mlečni izdelki, meso, najpozneje matere pričnejo z dodajanjem jajc. Opisan prehod na mešano prehrano ni popolnoma v skladu s priporočili; smernice navajajo, da z uvajanjem mešane prehrane pričnemo ob zaključku šestega meseca. Prav tako se vrstni red dodajanja živil ne sklada s priporočili; smernice priporočajo najprej uvajanje zelenjave, zatem mesa, žita in mleka, šele za vsem naštetim  v kombinaciji z žitom in mlekom tudi sadje. Pri dojenčkih, ki jih matere dojijo najkrajši čas, je povečano tveganje, da bodo tudi manj zdravo hranjeni. Matere so v raziskavi povedale, da nasvete o dodajanju mešane prehrane dobijo od zdravstvenih delavcev, okoli tri četrtine anketiranih mamic tudi od prijateljic, iz priročnikov in revij ter s spleta.

Raziskava HRAST je pokazala, da v prehrani otrok, starih šest mesecev, po pogostosti uživanja mešanih živil prevladujejo sadje in zelenjava, žita ter mleko in mlečni izdelki. V starosti približno enega leta so najpogosteje na jedilniku: mleko, sveže sadje, zelenjava v obliki prikuh, belo meso, hrenovke, maslo, kruh (pogosteje črn in polbel kot bel), od kosmičev čokolino, nekoliko manj pa nepredelani kosmiči. Namesto sladkanih predpripravljenih kašic svetujemo nesladkane manj predelane kosmiče in žitne kaše. Od pijač starši dojenčku najpogosteje ponudijo vodo in čaj, ki je največkrat nesladkan, kar je v skladu s priporočili, naj dojenček ne uživa sladkih ali sladkanih pijač. V prehrani dojenčka odsvetujemo uporabo mesnih izdelkov, kot so na primer hrenovke. Ugotavljamo, da v prehrani majhnih otrok prevladujejo živila, iz katerih starši pripravijo razne kaše ali pa obroke, ki jih lahko pripravijo za celo družino, z manjšimi prilagoditvami pa so namenjeni tudi dojenčku. Verjetno je eden od razlogov, da starši dojenčku pogosto ponudijo piškote in napolitanke, dejstvo, da se zdijo praktični za prehrano zunaj doma in da jih lahko dajo otroku v roke. Boljša izbira bi bili: npr. rahlo kuhan korenček, rezine sira, nesladkani pekovski izdelki, npr. žemlja, na tanke rezine narezana jabolka ali drugo sadje … Dojenčki redko uživajo, majonezo, torte, sadno žitne rezine, bombone in hitro hrano, kar je v skladu s priporočili.

Avtorica besedila: Vida Fajdiga Turk

KAKŠNA SO SODOBNA PRIPOROČILA STARŠEM DOJENČKOV GLEDE POSTOPNEGA UVAJANJA MEŠANE PREHRANE? 

Kaj je med prvimi izbirami: korenček ali jabolko? Je torej res, da danes strokovnjaki svetujejo, naj otroku najprej ponudimo zelenjavo, šele nato sadje? In kdaj dojenčku ponuditi kašo iz žitaric in mleka? Zakaj naj dojenček ne uživa kravjega mleka?

Sodobne raziskave kažejo, da je potrebno že v otroštvu skrbi za zdravje nameniti vso pozornost. Zdrave prehranjevalne navade skozi celotno življenje so ključnega pomena za preprečevanje nastanka kroničnih bolezni. Hrana predstavlja vir gradnikov in energije za izgradnjo, delovanje, obstoj in obnavljanje telesa. Iz tega vidika je pomembno razumeti učinek prehrane že na dojenčke in majhne otroke. Dojenje ter prehranjevanje z živili, ki krepijo zdravje, pri dojenčkih in malčkih delujeta kot varovalni dejavnik, in koristita že v obdobju otroštva pa tudi kasneje v življenju. Vse več dokazov podpira teorijo o presnovnem programiranju, ki pravi, da je zdrav življenjski slog vključno z zdravim prehranjevanjem, pred[1] in med nosečnostjo ter prvih nekaj let otrokovega življenja izrednega pomena za zdravje v otroštvu in kasneje v življenju. To pomeni, da z njim zmanjšujemo tveganje za razvoj debelosti, sladkorne bolezni, kardiovaskularnih bolezni, alergij in presnovnih bolezni. Način prehranjevanja naj bi vplival celo na zdravje naslednje generacije.

Prehranjevanje dojenčka delimo na tri obdobja: izključno mlečno hranjenje, uvajanje mešane prehrane[2], [3] in prehod na prilagojeno družinsko prehrano.

Dojenje je naraven in učinkovit način hranjenja dojenčka. Smernice zdravega prehranjevanja za dojenčke (MZ, 2010) priporočajo prvih šest mesecev izključno mlečno hrano. Svetovna zdravstvena organizacija priporoča izključno dojenje[4] prvih šest mesecev dojenčkovega življenja ter nato, zaradi dojenčkovega hitrega razvoja in povečevanja telesne teže, postopno uvajanje mešane prehrane. Pri tej starosti je prebavni trakt že sposoben prebavljati škrob, maščobe in beljakovine, dojenček pa hrano že razporedi in mehansko obdela v ustni votlini in jo zna tudi že pogoltniti. Priporočljivo je, da si otrok s prsti sam nosi hrano v usta, takoj ko je za to sposoben. Dojenje naj se nadaljuje do 2. leta ali po želji doječega para še dlje.

Zaradi otrokovih potreb svetujemo, da začnete uvajati mešano prehrano s 26. tednom, torej ko otrok dopolni šest mesecev in ne odlagate začetka uvajanja mešane prehrane na kasnejši čas. Uvajanje mešane prehrane pa se po priporočilu otrokovega pediatra lahko prične že prej, ne pa pred 17. tednom (starost 3,9 meseca)[5].

Od desetega meseca dalje, ko je dojenček že vajen novih okusov in konsistence različne hrane, naj postopoma preide na prilagojeno družinsko prehrano. Proti koncu prvega leta starosti je otrok že toliko ročno spreten, da se lahko sam hrani z žličko. Lahko pa že tudi sam pije iz skodelice, ki jo drži z obema rokama. Otrok v tem obdobju uživa jedi, ki mu jih pripravijo in ponudijo drugi. Otrokov okus se oblikuje in spreminja pod vplivom hrane, ki jo dobi doma in v vrtcu. Na to, katere jedi bodo otroku najljubše, v veliki meri vplivajo starši in širša družina. Na začetku uvajanja mešana prehrana nima visoke energijske in hranilne sestave, količine so izredno majhne, obroki pa niso pogosti, zato naj se otrok še naprej doji. Da bo dojenček dobro rasel in se razvijal, z ustreznim izborom in postopki priprave obrokov postopno povečujemo energijski in hranilni vnos.