Podatki o samomoru v Sloveniji in Podravju
V Sloveniji je v letu 2021 zaradi samomora umrlo 432 oseb (338 moških in 94 žensk). V Podravju je zaradi samomora v omenjenem letu umrlo 75 oseb, med njimi kar 3-krat več moških kot žensk. Količnik samomora, ki predstavlja število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev, je v Podravju leta 2021 znašal 22,9 in je bil višji od slovenskega povprečja, ki je znašal 20,5. Skozi petletno obdobje (2017-2021) je opazno nihanje količnika samomora.
Slika 1: Skupni količnik samomora, Podravje in Slovenija (2017-2021)
V Sloveniji so opazne razlike v ogroženosti za samomor med vzhodnim in zahodnim delom Slovenije. Regije na vzhodu, kamor spada Podravje, so bolj ogrožene. Prav tako podatki o številu smrti zaradi samomora za Slovenijo kot tudi za Podravje kažejo naraščanje samomorilnega količnika s starostjo. Najbolj ogrožena starostna skupina so tako starejši od 65 let, zlasti moški, saj v najvišjih starostnih skupinah pet ali večkrat pogosteje umirajo zaradi samomora.
Slika 2: Skupni količnik samomora glede na starost in spol za regijo Podravje leta 2021
Podobno kot drugod po svetu smo v prvem letu epidemije z novim koronavirusom (2020) tudi v Sloveniji zabeležili upad oz. stagnacijo samomorilnega količnika v primerjavi s predhodnimi leti. Upad lahko pripišemo hitremu odzivu na spremembe z ozaveščanjem o duševnem zdravju, krepitvi občutka skupnosti ter ekonomski pomoči z namenom zmanjšanja gospodarske škode. V mednarodni raziskavi Suicide numbers during the first 9-15 months of the COVID-19 pandemic compared with pre-existing trends: an interrupted time series in 33 countries (Pirkis J. in dr., 2022), v kateri je sodelovala tudi Slovenija, so avtorji ugotovili, da prvih 15 mesecev epidemije ni vplivalo na umrljivost zaradi samomora.
Čeprav je v zadnjem obdobju epidemija nastopila v milejši obliki, je eno izmed glavnih vprašanj in negotovosti še vedno povezanih z dolgoročnimi vplivi pandemije na duševno zdravje (postcovidni sindrom), pri katerih gre bolj za posredne povezave, denimo zakasnele učinke spremenjene ekonomske in gospodarske situacije na duševno zdravje prebivalstva. Zato je potrebno, da statistiko samomorilnega količnika tudi v prihodnje pozorno spremljamo in okrepimo tiste dejavnosti, ki so povezane z boljšimi življenjskimi pogoji, boljšo kvaliteto življenja posameznikov, posebno skrb pa je potrebno nameniti ranljivim skupinam.
Pripravili:
Anja Magajna, univ.dipl.psih. – NIJZ OE Maribor
Ana Lampret, dipl. psih. (UN)
