Nalezljive bolezni od A do Ž

Malarija

Nalezljive bolezni od A do Ž

Malarija je ena najpogostejših nalezljivih tropskih bolezni. Poleg visoke obolevnosti povzroča tudi visoko umrljivost na endemskih področjih (tropski in subtropski pas). Danes v endemskem področju živi 40 % človeštva, prav tako vsako leto več milijonov potnikov potuje v dežele z visoko pojavnostjo te bolezni.

Zadnje posodobljeno: 05.09.2025
Objavljeno: 22.03.2017

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je bilo v letu 2023 zabeleženo 263 milijonov primerov malarije in 597 000 smrti v 83 državah. Najbolj ranljiva skupina, ki jo prizadene malarija, so otroci, mlajši od petih let in po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je  več kot 70 odstotkov vseh smrti zaradi malarije v tej starostni skupini. Malarija se pojavlja v skoraj v vseh državah podsaharske Afrike, v nekaterih deželah srednje in južne Amerike, v državah Bližnjega vzhoda, osrednje, južne in JV Azije ter na nekaterih tihomorskih otokih. Tveganje za malarijo je v večini držav manjše v velikih mestih in območjih z višjo nadmorsko višino. Malarijo letno preboli tudi okoli 30.000 potnikov, ki potujejo na področja, kjer se malarija pojavlja. Najvišje tveganje za pojav bolezni pa imajo potniki, ki brez protimalarične zaščite potujejo po državah zahodne in osrednje Afrike ter nekaterih otokih Tihega oceana. V teh deželah zbolita do 2% nezaščitenih potnikov na mesec dni potovanja.

Povzročitelji
Malarija je nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo paraziti – plazmodiji. Slednje na človeka s pikom prenašajo okužene samice komarjev Anopheles. Za to vrsto komarjev je značilno, da pikajo zvečer in ponoči, saj so najbolj aktivni od mraka do zore. Pogosto jih ne opazimo, ker so majhni in skoraj neslišni.

Privlačijo jih temne in žive barve, znoj in izraziti vonji (parfumi, losjoni, mila). Tveganje za okužbo se lahko razlikuje glede na letni čas, najvišje je ob koncu (ali kmalu po) deževnem obdobju. Malarijo lahko pri človeku povzroča 5 vrst plazmodijev:

  • Plasmodium falciparum
  • Plasmodium vivax
  • Plasmodium ovale
  • Plasmodium malariae
  • Plasmodium knowlesi

Najpogostejši povzročitelj malarije v svetu je Plasmodium falciparum. Ta povzroča tudi najnevarnejšo obliko malarije, ki lahko brez zdravljenja poteka smrtno, povzroča pa tudi nevarne zaplete z okvarami možganov in ledvic. Prevladuje predvsem na Afriškem kontinentu. V Aziji in Južni Ameriki zelo pogosto malarijo povzroča Plasmodium vivax, ki običajno povzroči blažje znake bolezni kot Plasmodium falciparum. Redka povzročitelja malarije sta Plasmodium ovale in Plasmodium malariae, ki se pojavljata večinoma v Afriki, zelo redek povzročitelj pa je Plasmodium knowlesi, ki ga najdemo le v nekaterih predelih Jugovzhodne Azije.

Inkubacija
Bolezen se lahko pojavi najhitreje v 7 dneh po piku okuženega komarja, pri nekaterih oblikah malarije pa se lahko bolezenski znaki pojavijo tudi več mesecev po okužbi.

Način prenosa
Samice komarjev, ki prenašajo bolezen, se s parazitom okužijo ob piku okuženega človeka. Malarija se ne prenaša neposredno iz človeka na človeka.

Dovzetnost za okužbo
Dovzetnost za okužbo je univerzalna. Na dovzetnost delno vpliva genetska predispozicija. Tudi prebolela bolezen ne povzroči pojava popolne imunosti pred ponovno okužbo in boleznijo.

Znaki bolezni
Malarija je bolezen, ki se lahko kaže s številnimi kliničnimi znaki. Ne moremo je potrditi ali izključiti samo na podlagi kliničnih znakov, potrebna je laboratorijska potrditev. Najznačilnejši je pojav visoke vročine, ki jo ponavadi spremljata mrzlica in potenje. Lahko so prisotne tudi bolečine v mišicah in sklepih, glavobol, prebavne težave, kašelj, zlatenica in motnje zavesti. Nekatere oblike malarije se lahko ponavljajo. Malarija je lahko še posebej nevarna za majhne otroke, nosečnice, bolnike z oslabelim imunskim odgovorom, osebe brez vranice ter za bolnike s kroničnimi obolenji.

Zdravljenje
Malarijo lahko uspešno zdravimo, če se zdravljenje začne dovolj zgodaj. Zdravljenje malarije poteka z ustreznimi protimalaričnimi sredstvi. Bolezen lahko brez ustreznega zdravljenja zelo hitro napreduje, zato je izredno pomembno, da bolnik v primeru nenadnega pojava visoke temperature na potovanju v tropskih deželah ali po vrnitvi domov, takoj oz. najkasneje v 24 urah poišče zdravniško pomoč.  Vsak nenaden pojav temperature višje od 38°C na potovanju ali vrnitvi z malaričnih območij zahteva takojšen obisk zdravstvene ustanove. Ustrezno diagnozo malarije lahko postavi le zdravnik na podlagi pregleda krvi. Z zdravljenjem malarije je potrebno pričeti čimprej po postavitvi diagnoze.

Zaščita pred boleznijo in preprečevanje
Zaščita pred malarijo temelji predvsem na uporabi osebne zaščite pred piki komarjev in preventivnega jemanja protimalaričnih zdravil (antimalarikov). Za potnike je ključnega pomena, da upoštevajo naslednje ukrepe:

  • Ozaveščenost o tveganju za okužbo z malarijo
  • Zaščita pred piki komarjev
  • Preventivno jemanje protimalaričnimi zdravili (kemoprofilaksa)
  • Zgodnje prepoznavanje simptomov in takojšnje ukrepanje

Pred piki komarjev se zaščitimo s primernimi oblačili, ki prekrijejo večji del kože in so svetle barve. Na kožo, pa tudi na oblačila, nanesemo repelente, ki odganjajo komarje. Svetuje se uporaba repelentov, ki vsebujejo 30-35 % koncentracijo DEET (dietiltoluamid) ali 20 % pikaridin. Pri nanašanju repelentov se ravnamo po navodilih proizvajalca. Vstop komarjev v bivalne prostore je treba preprečiti z namestitvijo zaščitnih mrež na okna ter okoli postelj. Za dodatno zaščito je priporočljivo mreže obdelati z insekticidi.
Zaščita z jemanjem antimalarikov se priporoča pri potovanji na visoko tvegana območja za malarijo. Obstaja več vrst antimalarikov, ki se razlikujejo po sestavi in režimu jemanja. Ob ustrezni uporabi je njihova učinkovitost podobno visoka. Pristop k izbiri najprimernejšega antimalarika je izrazito individualen, saj je odvisen tako od endemičnosti malarije in vrste povzročiteljev malarije na območju, kamor potujemo ter njihove občutljivosti oziroma odpornosti na določene antimalarike, kot tudi od značilnosti vsakega posameznega potnika. Na izbiro ustreznega antimalarika tako vplivajo tudi trajanje potovanja, načrtovane aktivnosti, starost potnika, morebitna oziroma načrtovana nosečnost, uporaba nekaterih zdravil ter prisotnost določenih bolezenskih stanj. Prav tako je potrebna prilagoditev odmerka za otroke.
Za izbiro najprimernejšega antimalaričega sredstva se je pred potovanjem potrebno nujno posvetovati z zdravnikom, ki se ukvarja s potovalno medicino.

Povezava na spletno stran Zdravi na pot.


Smernice za preprečevanje malarije pri slovesnkih potnikih


 

Za dobro javno zdravje
Nalezljive bolezni

Tedensko spremljanje kampilobakterioz in salmoneloz

Podrobno
Mediji

24. evropski teden mobilnosti poudarja mobilnost za vse

Podrobno
Območna enota Ravne na Koroškem

Evropski teden mobilnosti – Koroška v gibanju

Podrobno

Išči