Nenalezljive bolezni in stanja

14. november 2021 - Svetovni dan sladkorne bolezni

12. 11. 2021
Svetovni dan sladkorne bolezni ponuja priložnost za ozaveščanje o sladkorni bolezni kot globalnem javnem zdravstvenem problemu in o tem, kaj je treba storiti, za boljše preprečevanje, diagnosticiranje in obvladovanje bolezni. Sladkorna bolezen je v porastu tako v Sloveniji kot v svetu. Še posebej narašča število prebivalcev s sladkorno boleznijo tipa 2, kar je večinoma povezano s staranjem prebivalstva in nezdravim življenjskim slogom. Mednarodna zveza za diabetes in Svetovna zdravstvena organizacija, sta ob letošnji obeležitvi svetovnega dne sladkorne bolezni izbrali slogan »dostopnost do zdravil in zdravstvene oskrbe«. V Sloveniji pa smo na letošnji, že 12. Nacionalni konferenci o sladkorni bolezni in obeležitvi sprejema Državnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni 2020 – 2030 namenili vodilno strokovno temo »dostopnost do presejanja za sladkorno bolezen tipa 2«. Letos obeležujemo tudi 100. obletnico insulina.

Sladkorna bolezen in covid-19

V zdravstvu se zaradi situacije covid-19 že drugo leto srečujemo z oteženo dostopnostjo do zdravstvene oskrbe bolnikov na vseh ravneh, okrnjene so tudi preventivne aktivnosti. Stanje s covid-19 je še posebej zaznamovalo osebe s sladkorno boleznijo tako v visokem deležu med hospitaliziranimi bolniki s hudimi menifestacijami covid-19 kot med tistimi, ki so virusu podlegli. Otežena je bila tudi dostopnost do zdravstvenih storitev na primarnem in sekundarnem nivoju.

Covid  kriza je v marsičem vplivala na življenjske navade in prispevala k slabšim kazalnikom dejavnikov tveganja za kronične ne-nalezljive bolezni. Navkljub omejitvam covid-19 lahko neglede na starost in spol veliko storimo sami preprečevanjem debelosti, z zdravo prehrano in aktivnim življenjskim slogom, predvsem gibanjem. Potrebno se je udeležiti preventivnega pregleda v ambulantah družinske medicine, saj sladkorno bolezen imamo lahko tudi, če ne čutimo, da bi bilo kaj narobe. Sladkorno bolezen tipa 2 ter mejno bazalno glikemijo in moteno toleranco za glukozo v Sloveniji sistematično odkrivamo prav s preventivnimi pregledi. Število opravljenih preventivnih pregledov odraslih v timu družinske medicine je bilo v letu 2020 39.799, kar je v primerjavi z letom 2019 kar polovico manj (78.802).

 

Sladkorna bolezen v Sloveniji

Število oseb z znano sladkorno boleznijo se v Sloveniji veča in je bilo v 2020 ocenjeno na 173.846 (v letu 2019 171.138). Delež sladkorne bolezni v Sloveniji je ocenjen na 8,3%, v letu 2010 pa je bil 6.6%. Natančneje lahko na letni ravni spremljamo tiste osebe, ki se zaradi sladkorne bolezni zdravijo z zdravili. Teh je bilo v 2020 118.215, kar je 1.841 (1,6%) več kot v letu 2019 in 25.757 (27,9%) več kot v letu 2010; med njimi je 63.706 moških (53,9%) in 54.509 žensk (46,1%). Predvsem narašča število prejemnikov zdravil nad 65 letom starosti. V 2020 je na novo pričelo prejemati ta zdravila 9.499 oseb, kar je 650 (6,4%) manj kot v 2019, med njimi je več moških kot žensk. Sladkorno bolezen v nosečnosti je imelo v  letu 2020 3.426 porodnic, kar je 290 (9,2%) več kot v 2019 in 1.518 oz. 79,6% več kot v letu 2013. V 2020 je na novo zbolelo 81  otrok oziroma mladostnikov, v letu 2019 pa 73. 

 

Prevalenca Sladkorne bolezni

Slovenija je v primerjavi z evropskimi državami, ki so sodelovale v raziskavi EHIS (Nacionalna raziskava o zdravju in zdravstvenem varstvu) 2019, v zgornjem območju po pogostosti samoporočane sladkorne bolezni.  

Tabela: Število oseb in prevalenčna stopnja sladkorne bolezni na podlagi evidenc porabe zdravil izdanih na recept, letno 2010 – 2020

Vir: Evidenca porabe zdravil izdanih na recept, NIJZ


Kadar želimo oceniti število vseh oseb s sladkorno boleznijo na podlagi števila oseb, ki prejemajo zdravila, zaenkrat uporabimo predpostavko, da se 15% oseb zdravi nefarmakološko ter da je 20% takšnih oseb, pri katerih sladkorna bolezen ni odkrita. Ob teh predpostavkah je število vseh oseb z diagnosticirano sladkorno boleznijo v letu 2020 173.846 od tega pri 34.769 osebah pa še ni prepoznana. (v 2019 171.138, neznana pri 34.228). To pomeni, da je ocenjen delež sladkorne bolezni v Sloveniji v 2020 8,3%, (v letu 2019 8,2%, v letu 2018 8,1%, v letu 2010 pa 6,6%). Razlikovanje med tipi sladkorne bolezni ni možno. 

Slika 2: Starostno standardizirana prevalenčna stopnja sladkorne bolezni, zdravljene z zdravili za zniževanja glukoze v krvi (A10), 20-79, po regijah, Slovenija, 2020. Vir: Evidenca porabe zdravil izdanih na recept, NIJZ

 

Med prebivalci Slovenije starimi med 20-79 let je 6,0% (starostno standardizirana prevalenčna stopnja) takšnih, ki so prejeli zdravila za zniževanje za glukoze v letu 2020, pri čemer se delež med posameznimi regijami razlikuje (od 4,9,0% v Goriški do 7,4% v Zasavski regiji (Slika 2).

 

Na letni ravni spremljamo število oseb, ki so v tem koledarskem letu prejele zdravila za zniževanje glukoze (ATC podskupina A10).

Slika 3: Število prejemnikov zdravil za zniževanje glukoze v krvi (A10) po spolu, Slovenija 2020
Vir: Evidenca porabe zdravil izdanih na recept, NIJZ

 

Število oseb, ki so prejele zdravila za zniževanje glukoze (ATC podskupina 10) je bilo v letu 2020 118.215, kar je 1.841 več kot v letu 2019 in 25.757 več kot v letu 2010. Med prejemniki je 63.706 moških in 54.509 žensk, pri čemer je moških bistveno več kot žensk v starostnem obdobju od 40 do 70 let. Večje število žensk je pri mlajših od 40 let zaradi nosečniške sladkorne bolezni, pri starejših od 70 let pa zaradi daljše splošne življenjske dobe žensk (Slika 3).

 

Breme sladkorne bolezni

Breme sladkorne bolezni se vsako leto povečuje. Izdatek ZZZS za zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni je bil v 2020 39,0 mio EUR, 2019 je ta izdatek znašal 36,2 mio EUR.

Izdatek ZZZS za medicinske pripomočke za zdravljenje sladkorne bolezni je bil v 2020 21,88 mio EUR,  2019 je ta izdatek znašal 20,85 mio EUR.

Redno in sistematično zbiranje podatkov in njihova nadgradnja na podlagi informacij osnovano načrtovanje ukrepov in aktivnosti za boljše obvladovanje sladkorne bolezni se je vzpostavilo okviru Nacionalnega plana za obvladovanje sladkorne bolezni 2010-2020 in se bo nadaljevalo tudi v obdobju Državnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni 2020-2030 (DPOSB 2020-2030). DPOSB 2020-2030 je Vlada republike Slovenije potrdila 24.6.2021, deluje tudi že koordinativna skupina, ki skrbi za usklajeno načrtovanje in izvajanje aktivnosti na področju sladkorne bolezni. To je še posebej pomembno v trenutnem obdobju epidemije, ter tudi pri čimprejšnjem polnem okrevanju zdravstva po njenem zaključku.

 

Predstavljamo kosa Štefana, ki s svojim prepevanjem bodri v optimizmu in moči in je glasnik DPOSB 2020-2030, ki nam bo vsem pomagal bolje razumeti, kaj se dogaja na področju obvladovanja sladkorne bolezni).


Nacionalna raziskava »odkrijmo sladkorno«

Raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje v sodelovanju z Inštitutom za nutricionistiko,  »Odkrijmo sladkorno«, ki je bila predstavljena na nedavni nacionalni konferenci o sladkorni bolezni kaže, da je stanje na področju sladkorne bolezni tipa 2 zaskrbljujoče. Rezultati so pokazali, da ima v Sloveniji med 59.000 in 127.000 ljudi sladkorno bolezen, ne da bi vedeli zanjo. Še posebej veliko je teh oseb v vzhodni Sloveniji, med starejšimi od 60 let in med tistimi, ki imajo debelost (indeks telesne mase 30 ali več). Ocena o deležu oseb s še neprepoznano sladkorno boleznijo tipa 2 ter njihove značilnosti je za slovenski prostor izdelana prvič. Rezultati predstavljajo na raziskavi temelječe prve nacionalne ocene o deležu oseb s še neprepoznano sladkorno boleznijo tipa 2 in omogoča tudi opredelitev nekaterih njihovih ključnih značilnosti. Prav osebe z neprepoznanimi kroničnimi boleznimi, tudi s sladkorno boleznijo tipa 2, predstavljajo tisti delež med obolelimi z največjim bremenom bolezni, tako zdravstvenim kot tudi npr. finančnim in psihosocialnim. Z izvedbo tega projekta smo tako dobili zanesljivejšo oceno celotnega števila obolelih, kar je pomembno npr. pri izračunavanju bremena bolezni, ter za pripravo projekcij za naslednja desetletja. Te projekcije bodo tudi podlaga za oblikovanje priporočil za odzivanje zdravstvenega sistema, npr. za usmerjanje aktivnosti za izvajanje Državnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni 2020-2030 . Pripravljamo tudi poročilo s predlogi in priporočili za razvoj, implementacijo in evalvacijo programov za preprečevanje in zgodnje odkrivanje sladkorne bolezni, ki bo predstavljala na podatkih osnovano odločanje za razvoj politik. (vir: NIJZ, 2021)

 

Svetovna zdravstvena organizacija, Regionalni urad za Evropo, ki Slovenijo podpira že od zgodnjih faz prvega nacionalnega programa, pa s sprejetjem DPOSB 2020-2030 Slovenijo najava kot primer dobre prakse in nas uvršča med države, ki zelo dobro preučujejo, kako najbolje preprečiti sladkorno bolezen, jo čimprej diagnosticirati in izboljšati oskrbo osebam s sladkorno boleznijo. Novi državni program poleg tega, da pokriva bistvena področja, kot so podatki, spremljanje, oskrba, diagnoza, vodenje in raziskave, poudarja pomen opolnomočenja, pismenosti in izkušenj pacientov.