Nenalezljive bolezni in stanja

12. Nacionalna konferenca o sladkorni bolezni 2021

11. 11. 2021
Letošnja, že 12. Nacionalna konferenca o sladkorni bolezni 2021, je bila posvečena obeležitvi sprejema Državnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni 2020-2030 (DP OSB 2020-2030). V ospredju je bila vodilna strokovna tema dostopnost do presejanja za sladkorno bolezen tipa 2 v Sloveniji.

V uvodnem pozdravu udeležencem je državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje Alenka Forte pričela z najpomembnejšo novico, da je Vlada RS 24. junija 2021 potrdila Državni program za obvladovanje sladkorne bolezni za obdobje 2020-2030. »Kljub trenutnim razmeram se na tem področju dela dobro. Različne stroke se med seboj povezujete in na različne načine vključujete organizirane osebe s sladkorno boleznijo. Brez tega vključevanja in brez vlaganja v zdravstveno pismenost in opolnomočenje ljudi, si ni moč zamisliti uspešnega izvajanja in dosega ciljev novega DP OSB 2020-2030« je dejala in zaključila: »Slovenija si prizadeva slediti izvajanju učinkovite politike po vzoru Evropskih držav, ki vključuje zakonodajne ukrepe za omejevanje dostopnosti in promocije škodljivih izdelkov in navad. Ključni so kompleksni pristopi, ki jih izvajamo v zdravstvu v sodelovanju s šolstvom, socialnim varstvom, nevladnimi organizacijami in drugimi deležniki v lokalnem okolju

»Pri evalvaciji Državnega programa obvladovanja sladkorne bolezni 2020-2030 in strategiji razvoja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije 2020-2025 je bilo ugotovljeno, da sta dokumenta komplementarna«, je v svoji predstavitvi poudarila generalna direktorica ZZZS, doc. dr. Tatjana Mlakar in dodala: »Prav komplementarnost je načelo sodelovanja in dela na področju sladkorne bolezni, ki se kaže po želji v spremembi kulture sodelovanja v zdravstvenem sistemu in uvedbi alternativnih modelov plačevanja oskrbe, ki za zavarovane osebe z sladkorno boleznijo pomenijo dodano vrednost za kvaliteto njihovega življenja.«

Da implementacijo DP OSB 2020-2030 podpira tudi Svetovna zdravstvena organizacija je potrdila predstavnica Regionalnega urada Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo Dr. Jill Farrington.

Predsednica koordinativne skupine DP OSB 2020-2030 na Ministrstvu za zdravje Vesna-Kerstin Petrič je poudarila pomembnost sodelovanja z različnimi institucijami kot so SZO in tudi OECD: »da vemo, kaj se dogaja z napredkom v tujih državah na področju obvladovanja sladkorne bolezni, da smo seznanjeni z dobrimi praksami in ob tem ugotavljamo kako uspešni smo sami in kaj lahko izboljšamo.«

Udeleženci konference so lahko spoznali člane nove koordinativne skupine DP OSB 2020-2030 na Ministrstvu za zdravje, ki so v želji svojih jasnih in prepoznavnih sporočil izbrali novo podobo, simbol, ki je nadgradnja predhodnega logotipa. »Nov logotip ponazarja ptiča, kosa Štefana, ki s svojim prepevanjem bodri v optimizmu in moči, biti nečemu »kos«. Kos je ime dobil po Štefanovi ulici v Ljubljani, kjer se nahaja Ministrstvo za zdravje«, je pojasnila Jana Klavs, iz Sekcije medicinskih sester v endokrinologiji, ki je sodelovala pri nastajanju novega logotipa.

 

 

Predstavnik Zveze društev Diabetikov Slovenije Robert Gratton je ob tem poudaril, kako pomembna je povratna informacija ali program uspešno deluje ali  ne in kaj je potrebno storiti, da bi program uspešno deloval.

Sladkorna bolezen v številkah: prof. dr. Ivan Eržen iz NIJZ je povedal, da v letu 2020 beležimo 2 % rast števila prejemnikov zdravil za sladkorno bolezen. Še vedno beležimo velike razlike med regijami, v Zasavski regiji je oseb, ki prejemajo ta zdravila največ, kar 2/3 več kot npr. v Goriški regiji. V primerjavi z drugimi državami v EU je v Sloveniji ta skok kar velik, za 1,2 %, EU  povprečje je veliko nižje. V letu 2020 je bilo v Sloveniji približno 9500 novih oseb, ki prejemajo antihiperglikemična zdravila za sladkorno bolezen, hospitalizacij zaradi zapletov s sladkorno boleznijo pa razmeroma malo, 1861 oseb s sladkorno boleznijo oziroma 104,3 hospitalizacije na 100.000 prebivalcev Slovenije. V letu 2020 je bilo 443 oseb, ki so umrle zaradi sladkorne bolezni kot osnovnega vzroka smrti, leta 2019 380 in leta 2018 282. Standardna stopnja umrljivosti na 100.000 prebivalce je tako znašala v letu 2020 20,1, v letu 2019 17,6 in v letu 2018 13,5. Sladkorni bolniki so zelo ogroženi zaradi Covid-19 in zanimivo je, da so se mlajši bolniki s sladkorno boleznijo hitreje cepili kot ostali. Zaradi zapore družbe je bilo veliko težav pri kontaktih s podporno primarno službo, odpadlo je veliko preventivnih pregledov, kar se odraža tudi v številkah.

Dr. Sue Cohen, predstavnica Regionalnega urada Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo je z udeleženci delila dobre prakse pravilnega izvajanja presejalnih programov in predlagala začetno, pilotno uvedbo izvajanja presejalnih programov (v manjšem obsegu), ki jih izpeljemo na terenu, priporočljivo v različnih okoljih.

Da so na področju znanja o sladkorni bolezni aktivni tudi mladi, so na koncu letošnje konference na zanimiv način predstavili predstavniki Osnovne šole Razkrižje, ki so sestavili didaktično igro »Sladkotivity«: učenci za učence. Na zabaven in poučen način želijo mladim predstaviti kaj sladkorna bolezen je in nevarnosti in pasti, ki jih prinaša sladkorna bolezen.

 

Na področju sladkorne bolezni tipa 2 je stanje zaskrbljujoče. Raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje »Odkrijmo sladkorno«, ki je bila predstavljena na nacionalni konferenci o sladkorni bolezni, je pokazala, da ima v Sloveniji med 59.000 in 127.000 ljudi sladkorno bolezen, ne da bi vedeli zanjo. Še posebej veliko je teh oseb v vzhodni Sloveniji, med starejšimi od 60 let in med tistimi, ki imajo debelost (indeks telesne mase 30 ali več, teh je kar 2/3). Če izberemo 1000 prebivalcev Slovenije, ki živijo v zasebnih gospodinjstvih in ki so stari 18 let in več, ki še nimajo potrjene sladkorne bolezni, bomo med njimi na novo odkrili 64 oseb s sladkorno boleznijo. Mejna bazalna glikemija, motena toleranca za glukozo oziroma njuno kombinacijo je bila odkrita pri 32,9 % oseb v starosti 70 let ali več in pri 33 % oseb v starosti 60-69 let. Med osebami s poprej nediagnosticirano sladkorno boleznijo je 55 % moških in 45 % žensk. Največ, 84% s statusom upokojenca (Vir: NIJZ, 2021).

Še posebej je bila poudarjena pomembnost preventivnih pregledov v ambulantah družinske medicine, saj sladkorno bolezen imamo lahko tudi, če ne čutimo, da bi bilo kaj narobe.

 

Program konference najdete na naslednji povezavi.

 

Predstavitve:

Alenka Forte - Uvodni nagovor

doc. dr. Tatjana Mlakar - Komplementarnost med DPOSB 2020-2030 in strategijo razvoja ZZZS 2020-2025

dr. Jill Farrington - WHO support to National Diabetes Plan 2020-2030

prof. dr. Ivan Eržen - Sladkorna bolezen v številkah – stanje 2020, s posebnim poudarkom na covid-19

Aleš Korošec - Uspešnost odkrivanja sladkorne bolezni tipa 2 v Sloveniji, predstavitev rezultatov nacionalne raziskave

dr. Sue Cohen - Presejanje: kako ga izvajati na pravi način/Screening: How can we get it right?

Andreja Semolič Valič - »Lahko torej pojem banano ali ne?« Nacionalne smernice prehrane in gibanja ob sladkorni bolezni tipa 2 v praksi

Sanja Vrbovšek - Dostopnost edukacije na primarni ravni

Jana Klavs - Principi razvoja edukacije na sekundarnem nivoju zdravstvenega varstva do 2030

dr. Darja Potočnik Benčič - S cepljenjem v lekarni do boljše precepljenosti

 

Tonske izjave:

Alenke Forte, državna sekretarka, Ministrstvo za zdravje RS

doc. dr. Tatjana Mlakar, generalna direktorica ZZZS

 

Uporabni povezavi:

Državni program za obvladovanje sladkorne bolezni 2020-2030

Državni program za obvladovanje sladkorne bolezni 2020-2030 - brošura