Evropski dan antibiotikov 2024

Antibiotiki so zdravila za zdravljenje in preprečevanje bakterijskih okužb pri ljudeh, živalih in rastlinah. Delujejo tako, da bakterije ubijejo ali preprečujejo njihovo rast. Antibiotiki so ena od skupin protimikrobnih zdravil. Protimikrobna zdravila delujejo na različne mikroorganizme (bakterije, viruse, glive ali parazite), antibiotiki pa delujejo le na bakterije. Posamezen antibiotik deluje le na določene skupine bakterij in ni primeren za zdravljenje vseh vrst bakterijskih okužb.

Čezmerna in nepreudarna raba protimikrobnih zdravil, tudi antibiotikov, pospešuje pojavljanje mikroorganizmov, ki so odporni na protimikrobna zdravila, in njihovo širjenje.

Dejstva o bremenu okužb z mikroorganizmi, odpornimi na protimikrobna zdravila:

1. Vsako leto v EU zaradi okužb z mikroorganizmi, ki so odporni na protimikrobna zdravila, umre več kot 35.000 ljudi. To je toliko smrti, kot jih letno zahtevajo gripa, tuberkuloza in HIV/AIDS skupaj.
2. Vsako leto v EU za bolnišničnimi okužbami zboli 4,3 milijona bolnikov. Veliko teh okužb povzročajo mikroorganizmi, odporni na protimikrobna zdravila.
3. Vsak dan ima približno 7 % ali 1 od 14 hospitaliziranih bolnikov v EU vsaj eno bolnišnično okužbo.
4. 1 od 3 mikroorganizmov, ki povzročajo bolnišnične okužbe, so bakterije.

Bakterije, odporne na antibiotike, se uspešno širijo med bolniki, s premeščanjem bolnikov pa tudi med ustanovami in med državami. Zdravljenje okužb z odpornimi bakterijami je povezano z daljšimi hospitalizacijami, več zapleti, večjo smrtnostjo in posledično višjimi stroški.

Širjenje bakterij, ki so odporne na antibiotike, bi pomenilo, da z nekaterimi antibiotiki ne bi več mogli pozdraviti običajnih bakterijskih okužb. To nas lahko privede v obdobje, ko še nismo poznali antibiotikov. Posledično bi se lahko nekoč preprečljive bakterijske okužbe širile, ogrožena bi bila moderna medicina (okrevanje bolnikov po operacijah, presaditvah, na intenzivnem zdravljenju in z zmanjšano odpornostjo).

In kako ukrepati, da ne bi bilo vse več bakterij odpornih na antibiotike, ki jih uporabljamo? Prav vsak posameznik lahko prispeva svoj kamenček v mozaiku s tem, da preudarno jemlje antibiotike. To pomeni, da jemlje antibiotike le takrat, ko jih resnično potrebuje in mu jih predpiše zdravnik ter pri tem dosledno upošteva njegova navodila glede režima jemanja antibiotikov – intervalov med odmerki, višine odmerka in dolžine jemanja. Antibiotikov ne hranimo za poznejšo uporabo in jih ne delimo z drugimi ljudmi. Ne delujejo proti virusom, zato ne morejo pozdraviti gripe, prehlada in covida-19. Več o preudarnem jemanju antibiotikov si lahko pogledate v spodnjih infografikah.

K omejevanju pojavljanja bakterij, odpornih na antibiotike, lahko prispevamo tudi tako, da skrbimo za dosledno higieno rok, kihanja in kašljanja, če smo bolni, se izogibamo tesnim stikom z drugimi, poskrbimo za dovolj počitka, raznovrstno prehrano in redno telesno aktivnost ter se pravočasno cepimo proti boleznim, ki jih lahko preprečimo s cepljenjem.

Aktivnosti za obvladovanje odpornosti mikrobov pa potekajo tudi na ravni EU. Svet EU je  13. junija 2023 sprejel pet ključnih ciljev za obvladovanje.

Slovenija aktivno sodeluje tudi v projektu skupnega ukrepanja EU JAMRAI-2, ki si prizadeva za izvajanje konkretnih ukrepov za spremljanje, preprečevanje in učinkovito reševanje protimikrobne odpornosti na področju zdravja ljudi, živali in okolja.