Nominacijo babištva v Sloveniji je vodila Špela Spanžel z Ministrstva za kulturo skupaj z dr. Zalko Drglin iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter v sodelovanju s posameznimi nosilkami, skupinami in skupnostmi, ki so sodelovali v procesu oblikovanja besedila nominacije in priprave predloga filma ter fotografij.
Soglasje k nominaciji so podale Sekcija medicinskih sester in babic Slovenije, Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Oddelek za babištvo Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani, aktivni babici Splošne bolnišnice Jesenice, porodna spremljevalka in samostojna babica, Združenje Naravni začetki.
Podporo nominaciji so prispevali še Slovenski etnografski muzej – Koordinator varstva nesnovne dediščine, Nacionalni inštitut za javno zdravje in Ministrstvo za zdravje.
Strokovno telo je ocenilo, da nominacija babištva izpolnjuje vse kriterije in Medvladnemu odboru za varovanje nesnovne dediščine priporočilo vpis na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.
V svojem poročilu je nominacijo označilo za dober primer, saj predstavlja povezanost babištva z vsemi področji žive dediščine in spodbuja enakost spolov, zdravstveno varstvo žensk in tradicionalno znanje. Ker so ga predlagale različne države iz več volilnih skupin, je zgled za večnacionalne nominacije in kaže, kako nesnovna dediščina in Unescova konvencija spodbujata sodelovanje po vsem svetu. Dobro pripravljen dosje in film izpričujeta babištvo kot pomembno človeško dejavnost, utemeljeno na vednosti o človekovem telesu, naravnih in kulturnih dejavnikih, ki sooblikujejo potek nosečnosti, poroda in obdobja po porodu pri materi in novorojenčku.
Odločitev o vpisu bo sprejeta na osemnajstem zasedanju Medvladnega odbora za varovanje nesnovne kulturne dediščine, ki ga bo med 4. in 9. decembrom 2023 gostila Republika Bocvana v mestu Kasane. Letnega srečanja v okviru Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine, sprejete leta 2003, se bodo udeležili predstavniki držav pogodbenic, nevladnih organizacij, kulturnih ustanov, nosilcev in skupnosti z vsega sveta.
Na spletni strani Unesca so objavljeni dokumenti zasedanja Medvladnega odbora za varovanje nesnovne kulturne dediščine (v angleščini), ki ga bo mogoče spremljati neposredno po spletu.
Nominacijo “Babištvo: znanje, veščine in prakse” za Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva je predložilo osem držav s štirih celin. Pripravila so jo združenja babic iz Kolumbije, Cipra, Kirgiške republike, Luksemburga, Nigerije, Slovenije, Toga in Nemčije, ki je postopek nominacije koordinirala. Pomembno vlogo v procesu so imela nacionalna ministrstva in strokovnjaki s področja kulture in javnega zdravja.
Rojstvo ni le biološki, temveč tudi kulturni proces. Ženskam pri porodu so vedno pomagale druge izkušene ženske, ki so jih pozneje imenovali babice. Te so otroku zagotovile varen prehod iz maternice v svet, ženski pa prehod iz nosečnosti v materinstvo. Skupnosti so veščine in znanje babištva varovale, razvijale in prenašale skozi številne generacije, dopolnjevale so jih z neposrednimi izkušnjami, opazovanjem in interakcijo s človeškim telesom.
Babištvo kot človeška praksa predstavlja dediščino znanja in veščin, ki spodbujajo dobro počutje žensk, dojenčkov, otrok in družin. Zagotavlja temeljne človekove pravice in blagostanje celotne skupnosti. Z upoštevanjem družbenega, kulturnega in okoljskega globalnega okvira dokazuje prispevek nesnovne dediščine k doseganju ciljev trajnostnega razvoja Agende 2030.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
