Za učinkovite na dokazih temelječe ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje akutnih in kroničnih bolezni ter poškodb, ki lahko nastanejo kot posledica izpostavljenosti okoljskim dejavnikom, za omogočanje čim varnejšega bivanja v okolju in za zagotavljanje varne vode, živil in predmetov splošne rabe, je potrebno oceniti tveganje za zdravje zaradi okoljskih dejavnikov. Ocena tveganja je proces, s katerim ocenimo verjetnost za nastanek škodljivih posledic na zdravje pri znani oziroma predvideni izpostavljenosti nevarnostim iz širšega in ožjega fizičnega okolja. Nacionalni inštitut za javno zdravje je v skladu z Zakonom o zdravstveni dejavnosti (Ur. L. RS 9/92 in 14/13), pristojen za izdelavo celovitih ocen tveganj za zdravje.
Z namenom poenotenja metodoloških pristopov na nacionalni ravni, izboljšanja kakovosti in demistifikaciji ocen tveganja smo pripravili navodila, kako pristopiti k ocenjevanju tveganja kemijskih in mikrobioloških okoljskih dejavnikov. Navodila so v prvi vrsti namenjena ocenjevalcem tveganja kemijskih in mikrobioloških dejavnikov iz fizičnega okolja. Za ustrezno upravljanje s tveganji je potrebna pravilna interpretacija ocen tveganja, ki je možna le ob dobrem razumevanju pomena kakor tudi procesa ocene tveganja. Zato so navodila namenjena tudi upravljalcem s tveganji z namenom, da se izboljša interpretacija ocen tveganja, upravljanje s tveganji in komunikacija tveganj.