Inkluzija ali vključenost v javnem zdravju

Med prebivalstvom so številne ranljive in heterogene skupine, ki so posamično sorazmerno majhne, vendar je njihov skupni delež v populaciji pomemben, saj je vsak tretji posameznik zaradi takšnih ali drugačnih razlogov na obrobju družbe in tvega socialno izključenost. V takšni vlogi se ob začasno ali trajno oteženem normalnem delovanju dela telesa lahko znajde vsak, zato je dostopnost javnih površin, stavb, informacij in storitev po Zakonu o izenačevanju pravic invalidov (ZIMI) izpostavljena kot osnovna človekova pravica, ki smo jo do decembra 2025 dolžni omogočiti invalidom in vsem ostalim z oviranostmi. Dostopnost pa ni pomembna le z vidika socialnega vključevanja, temveč je tudi predpogoj za uveljavljanje političnih in državljanskih pravic. Brez funkcionalno grajenega dostopnega okolja in dostopa do informacij je težko ali morda celo nemogoče uresničevati politične pravice, npr. volilno pravico in pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev. Dostopnost pa ni dovolj, je le prvi pogoj za vključenost, ki je osrednja tema našega gradiva. Vključenost invalidov v družbo zahteva spreminjanje našega mišljenja in vrednot, kar je dolgotrajen proces, ki pa prinaša obilo koristi, ne le invalidom ampak tudi celotni družbi. V želji opolnomočiti javnozdravstvene delavce, da bi lažje razumeli in izboljšali vključenost pri svojem delu, smo pripravili okviren pregled tematik, ki jih vključenost zadeva v javnem zdravju. Začeli smo z opredelitvami pojmov in zaključili s konkretnimi vsebinami, vse z namenom predstaviti splošen, a celovit pregled vključenosti v javnem zdravju. Ker je pričujoče gradivo pripravljeno v esejističnem in ne v znanstvenem slogu, so na koncu prispevka zapisani Viri in priporočena znanstvena področja za iskanje le-teh ter priporočila iz literature za vključujočo javnozdravstveno intervencijo.