Analiza vzrokov za daljšanje čakalnih dob na primarni in sekundarni ter terciarni ravni zdravstvenega varstva v obdobju zadnjih 10 let

Končno vsebinsko poročilo ciljnega raziskovalnega projekta V5-2291. Študija primera obravnava ukrepe slovenske zdravstvene politike v obdobju 2000-2019, pred epidemijo Covid-19, katerih namen je bil izboljšanje »okrnjenega« dostopa do zdravstvenih storitev. V raziskavi so obravnavane glavne značilnosti ukrepov. Namen raziskave temelji na konceptualnem okviru procesa nastajanja čakalnih dob in čakalnih vrst in modela uvrščanja pacienta na čakalne sezname po stopnjah nujnosti obravnave, ki pomenijo »dopustne čakalne dobe« (maksimalne čakalne dobe) v slovenskem zdravstvenem sistemu. Raziskava obravnava ukrepe zdravstvene politike od leta 2000 dalje, pred letom 2008, ko je bil prvič uveden pravni okvir za sistematično spremljanje čakalnih dob v Sloveniji. Raziskava potrjuje, da se je dostop do zdravstvenih storitev v obdobju 2011-2023 opazno poslabšal. Analiza kaže, da večina dosedanjih ukrepov ni dosegla želenih rezultatov, ki smo jih v analizi podatkov vrednotili na podlagi števila čakajočih pacientov nad dopustno čakalno dobo, in ne na podlagi »skrajševanja čakalnih dob«.