Za boljše zdravje in za bolj ugodne pogoje za zdravje za prebivalce Slovenije in EU – tudi o tem odločajo izvoljena telesa Evropske unije

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) aktivno sodeluje v številnih evropskih projektih, katerih uspeh je tesno povezan z umestitvijo projektnih predlogov v sistem vodenja in upravljanja Evropske unije. Eden takšnih projektov, v katerega je NIJZ vključen od začetka leta, je t. i. skupni ukrep Preprečevanje nenalezljivih bolezni (Joint Action PreventNCD), ki obravnava enega največjih javnozdravstvenih izzivov v Evropi – in to so kronične bolezni, predvsem rak.

Nenalezljive bolezni so razlog za skoraj 90 odstotkov prezgodnjih smrti v evropski regiji. Po projekcijah OECD se bo zaradi debelosti pričakovana življenjska doba v naslednjih 30 letih skrajšala za 2,7 leta. 80 odstotkov vseh smrti zaradi srčno-žilnih bolezni, možganske kapi, kronične pljučne bolezni in diabetesa je možno v največji meri preprečiti s sistemskimi intervencijami, ki oblikujejo naša življenjska okolja tako, da so zdrave izbire tudi najlažje izbire – in to je enotna težnja držav, sodelujočih v JA Prevent NCD.

Projekt Prevent NCD, katerega skupni proračun je več kot 95,5 milijona evrov, združuje več kot 100 partnerjev iz 25 evropskih držav in bo trajal do 31. decembra 2027. NIJZ vodi delovni paket na temo Trajnostnosti, katerega cilj je zagotoviti uspešen prenos rezultatov in priporočil projekta v obdobje po njegovem zaključku. Projektni partnerji svoje delo sproti preverjajo s predstavniki Evropske komisije in držav članic, ki predsedujejo Svetu EU ali se na predsedovanje pripravljajo – vse s ciljem vzpostavitve boljšega medsebojnega zaupanja, sodelovanja, prenosa informacij in vključevanja predlaganih ukrepov v sistem EU. V ta namen bo ustanovljen tudi Evropski konzorcij za preprečevanje raka (EU CCP – EU Consortium on Cancer Prevention), posebno delovno telo Evropske Unije, v katerega bodo vključeni predstavniki ministrstev, stroke in nevladnih organizacij s področja preprečevanja raka. Člani projektne skupine NIJZ posebno pozornost posvečajo vključevanju mladih, predvsem organiziranih, v tovrstno projektno delo.

Poseben projektni izziv za področje Trajnostnosti predstavlja poskus uvajanja koncepta “blaginjske ekonomije” (angleško wellbeing economy), ki ne temelji na tradicionalnih gospodarskih kazalnikih, temveč se osredotoča na politike in ukrepe, ki povečujejo pravičnost, povezanost posameznikov v skupnosti, srečo, zdravje in varovanje okolja. Ta pristop omogoča celovitejši in bolj uravnotežen razvoj držav in skupnosti ter se je v državah, kot so Finska, Škotska, Islandija, Wales in Nova Zelandija, že izkazal za uspešnega. Islandski predsednik vlade Bjarni Benediktsson bo letos 11. in 12. junija na Islandiji gostil drugi Forum blaginjske ekonomije, namenjen predvsem mednarodnemu deljenju dobrih praks in pristopov. O vsebini Foruma bomo v objavah na spletni strani NIJZ poročali po koncu dogodka.

Sicer pa so ena izmed poglavitnih tematik JA Prevent NCD dokazano (stroškovno) učinkoviti ukrepi, kot so, na primer, obdavčitev tobaka, alkohola, sladkih pijač in nezdrave hrane ter omejitev digitalnega trženja nezdravih izdelkov za otroke. Številni zakonodajni ukrepi v Evropskem načrtu za bolj proti raku, katerih izvedba je bila na ravni EU predvidena že v letu 2022, so bili zaradi različnih vplivov prestavljeni na poznejši čas. Na NIJZ verjamejo, da bo v obdobju naslednjih štirih let moč dodatno širiti znanje o pomenu ukrepov za izboljšanje zdravih življenjskih izbir za celotno populacijo in različne starostne skupine ter določene nujne ukrepe tudi sprejeti. Odločitve Evropskega sveta in parlamenta imajo pomemben vpliv na ukrepe, s katerimi bomo lahko zmanjševali breme nenalezljivih bolezni, zato ne gre zanemariti njunega pomena in pomena drugih institucij Evropske unije pri oblikovanju javnozdravstvenih politik.

Za dodatna pojasnila glede projekta JA PreventNCD nas lahko kontaktirate na: prevent.ncd@nijz.si. Več o projektu: preventncd.eu