Ocena tveganja za zdravje ljudi zaradi kemijske onesnaženosti pitne vode na manjših in srednje velikih sistemih za oskrbo s pitno vodo v Sloveniji (V3-2235)

Naslov projekta: Ocena tveganja za zdravje ljudi zaradi kemijske onesnaženosti pitne vode na manjših in srednje velikih sistemih za oskrbo s pitno vodo v Sloveniji (V3-2235)

Povezava na projektno skupino SICRIS: https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/20166 

Opis projekta

Namen projekta je priprava celovite analize podatkov o kemijski onesnaženosti pitne vode na manjših in srednje velikih sistemih za oskrbo s pitno vodo (sistemi, ki oskrbujejo od 50 do 5.000 uporabnikov pitne vode) v Sloveniji ter izdelava splošne ocene tveganja za zdravje ljudi zaradi kemijske onesnaženosti pitne vode na teh sistemih.

Čista pitna voda nam omogoča življenje in je osnovni pogoj za zdravje ljudi, živali in rastlin. Kljub dejstvu, da imamo na Zemlji enake količine vode, kot je je bilo pred tisočletji, postajajo zaloge kakovostne pitne vode zaradi naraščanja prebivalstva, prekomerne potrošnje in vse večjega onesnaženja vse bolj omejene. V Sloveniji imamo zaenkrat še dovolj kakovostne pitne vode, se pa vse pogosteje v pitni vodi ugotavljajo prisotnosti različnih kemijskih onesnaževal, ki vplivajo na njeno kakovost in ki lahko predstavljajo tveganje za uporabnike.

Spremljanje kemijske onesnaženosti pitne vode se v Sloveniji izvaja z državnim monitoringom pitne vode na pipah uporabnikov in notranjim nadzorom pri upravljavcih vodovodov. Poleg tega se izvaja tudi spremljanje kemijskega stanja podzemne in površinske vode, ki lahko služi kot vir pitne vode. Glede na dejstvo, da je kemijskih onesnaževal zelo veliko in se pojavljajo vedno nova, ter ob upoštevanju dejstva, da je samo preskušanje pitne vode na kemijske parametre zlasti za male in srednje velike vodovodne sisteme cenovno zelo zahtevno, je potrebno biti pri načrtovanju preskušanj zelo racionalen in sistematičen ter hkrati upoštevati vsa tveganja za zdravje ljudi, ki so prisotna na posameznem sistemu za oskrbo s pitno vodo in pripadajočem vodnem viru.

Januarja 2021 je v veljavo stopila nova evropska direktiva o pitni vodi (ES 2020/2184), ki v predviden nabor parametrov spremljanja kakovosti pitne vode dodaja nekaj novih onesnaževal,  pozornost pa posveča tudi tveganjem in nevarnostim povezanim s prispevnimi območji za odvzemna mesta za vodo. Direktiva o pitni vodi določa rok, v katerem je potrebno prvič izdelati oceno tveganja in upravljanje tveganja v celotni oskrbovalni verigi, od prispevnega območja, črpališča, priprave, shranjevanja in distribucije pitne vode do mesta uporabe pitne vode.

V naši raziskavi bomo sistematično zbrali podatke ugotovljenih vrednostih za posamezen kemijski parameter v posameznem vodnem viru, ki se uporablja za manjši ali srednje velik sistem za oskrbo s pitno vodo (sistemi, ki oskrbujejo med 50 in 5000 uporabnikov pitne vode), in na samih mestih uporabe v navedenih sistemih (monitoring virov pitne vode in monitoring pitne vode na mestih uporabe, notranji nadzor upravljavcev vodovodov, druga preskušanja) za obdobje zadnjih petih let. Ugotovili bomo trende vrednosti posameznih parametrov in področja, kjer podatkov o kemijski onesnaženosti sploh ni oziroma jih je premalo glede na potencialna tveganja (obstoj industrije, odlagališča odpadkov, intenzivno kmetijstvo). Prikazali bomo zbrane in analizirane podatke o kemijski onesnaženosti pitne vode v informacijskem sistemu oziroma ustvarili ustrezno povezljivost različnih baz podatkov. Na osnovi vseh pridobljenih informacij bomo izvedli splošno oceno tveganja za zdravje ljudi zaradi kemijske onesnaženosti pitne vode na manjših in srednje velikih sistemih za oskrbo s pitno vodo v Sloveniji ter pripravili sistematičen predlog načrta nadaljnjih preskušanj pitne vode na posameznih sistemih glede na zahteve Direktive (EU) 2020/2184.

Dodana vrednost

V sklopu projekta bomo priskrbeli veliko novih informacij, ki bodo omogočile varnejšo oskrbo s pitno vodo.

Poglobljen vpogled v rezultate spremljanja kakovosti pitne vode glede prisotnosti kemijskih onesnaževal v pitni vodi malih in srednje velikih sistemov za osrbo s pitno vodo bo doprinesel k večji prepoznavnosti in obravnavi te problematike v strokovnih krogih. Zbrani podatki in dopolnjen prikaz v informacijskem sistemu bo omogočil strokovnjakom lažji pregled in načrtovanje nadaljnega spremljanja.

Napredek gospodarstva je povezan z zmožnostjo družbe in posameznika za opravljanje dela, kar je v veliki meri odvisno od zdravja družbe in posameznika. Eden od glavnih elementov zdravja posameznika je tudi dostop do zdravstveno ustrezne pitne vode. Pričakujemo, da bodo rezultati projekta prispevali k izboljšanju kakovosti pitne vode na malih in srednje velikih sistemih za oskrbo s pitno vodo in s tem zmanjšali tveganja za zdravje uporabnikov, ki bi lahko nastala ob uživanju zdravstveno neustrezne pitne vode zaradi prisotnosti kemijskih onesnaževal v pitni vodi. Rezultati projekta bodo pomembni tudi za bodoče projektiranje in vzdrževanje malih in srednje velikih sistemov za oskrbo s pitno vodo.

Pričakovani rezultati in gradiva

Zbrali, analizirali in ovrednotili bomo podatke o prisotnosti kemijskih onesnaževalih v pitni vodi malih in srednje velikih sistemov za oskrbo s pitno vodo.

Prikazali bomo zbrane in ovrednotene rezultate o prisotnosti kemijskih onesnaževal v pitni vodi malih in srednje velikih sistemov za oskrbo s pitno vodo v informacijskem sistemu.

Izdelali bomo splošno oceno tveganja za zdravje ljudi zaradi kemijske onesnaženosti pitne vode na manjših in srednje velikih sistemih za oskrbo s pitno vodo.

Izdelali bomo predlog nadaljnjih preskušanj za kemijska onesnaževala v pitni vodi.

Rezultate projekta bomo predstavili na spletnih straneh Nacionalnega laboratorija za zdravje,  okolje in hrano (NLZOH), Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ),  v informacijskem sistemu monitoringa pitne vode v Republiki Sloveniji  in na delavnici za upravljalce manjših in srednje velikih sistemov za oskrbo s pitno vodo in odločevalce.

Trajanje projekta: 1. 10. 2022–30. 9. 2024

Nosilna organizacija: Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH)

Projektni partner: Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

Financiranje: Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) in Ministrstvo za zdravje RS (MZ)