Letos posebna pozornost povezovanju v praksi

Konferenca z naslovom Preventiva kroničnih bolezni skozi znanje, povezovanje in prakso je posebej poudarila krepitev zdravstvene pismenosti in odpornosti ter učinkovito obvladovanje bremena kroničnih bolezni.

Program je zajemal predstavitev aktualnih tem, novosti in najnovejših (znanstvenih) dognanj na področju integrirane preventive kroničnih bolezni pri odraslih ter izmenjavo znanj, izkušenj in praks med strokovnjaki s področja javnega zdravja in strokovnjaki s primarne zdravstvene ravni. Vsi omenjeni namreč izvajajo preventivne obravnave odraslih – v ambulantah družinske medicine, centrih za krepitev zdravja in zdravstvenovzgojnih centrih ter v patronažnih službah pod okriljem državnega programa Skupaj za zdravje.

Na letošnji konferenci smo posebno pozornost namenili povezovanju v praksi in položaju preventive v naši družbi ter motivaciji zdravstvenih delavcev, ki delajo na področju preventive in motivaciji ljudi, ki si želijo spremeniti življenjski slog. Predstavljene so bile dobre prakse iz tujine. Pomemben del prispevkov je obravnaval tudi mišično-skeletna obolenja in njihovo preprečevanje. Gre za javnozdravstveni problem, ki se izraža v velikem bremenu bolniškega staleža in visokih zdravstvenih stroških.

Uvodoma je zbrane pozdravil strokovni direktor NIJZ dr. Ivan Eržen, ki je dejal, da je napredek, ki je bil dosežen na področju preventive bolezni v zadnjih 30 letih, izjemen, in da gredo zasluge veliki zavezetosti in strokovnosti vseh, ki delujemo na tem področju. Izpostavil je izzive pri zagotavljanju ustrezno usposobljenega kadra, hkrati pa, da je tretjina zdravstvenih domov še vedno brez centra za krepitev zdravja. Dejal je, da bo v prihodnje treba iskati še bolj inovativne pristope za zmanjševanje neenakosti v zdravju, ki bodo temeljili na sodelovanju z nevladnimi organizacijami in lokalnimi skupnostmi. Izpostavil je tudi vedno večjo vlogo digitalnih rešitev v preventivi, saj nam digitalna orodja in telemedicina odpirajo nove možnosti, a da jih moramo uvajati premišljeno. Napovedal je, da konferenca prinaša predstavitve novih slovenskih smernic za telesno dejavnost, sedentarno vedenje in spanje, novih nacionalnih smernic za opuščanje kajenja, nove Nacionalne strategije krepitve zdravstvene pismenosti 2025–2035 in predstavitev načrtov za nov državni program za obvladovanje bolezni srca in žilja. »Zaradi vašega truda preventiva v Sloveniji ni le ideja na papirju, temveč vsakodnevna realnost, ki rešuje življenja in izboljšuje zdravje naših skupnost,« je zaključil strokovni direktor.

V nadaljevanju je Vesna Marinko, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje v pozdravu dejala, da konferenca ni zgolj strokovni dogodek, ampak tudi izraz skupne zaveze, da ljudem posredujemo znanje, priložnosti ter podporo, ki je potrebna za spremembe na poti do boljše kakovosti življenja, kar je tudi srž programa Skupaj za zdravje. Dejala je, da slednji prispeva k zmanjševanju bremena kroničnih bolezni v Sloveniji, ki še vedno predstavljajo glavni vzrok obolevnosti in umrljivosti pri nas. »Velik del kroničnih bolezni in njihovega bremena bi bilo možno preprečiti, kar jasno kaže, da brez preventive ne moremo govoriti učinkovitem zdravstvenem sistemu,« je poudarila, ter dejala, da si na Ministrstvu za zdravje prizadevajo, da bi delo na področju preventive dobilo še močnejšo podporo. Izpostavila je tudi nedavno na vladi sprejeto Nacionalno strategijo krepitve zdravstvene pismenosti 2025-2035, in da gre za prvi strateški dokument, ki celovito obravnava zdravstveno pismenost kot eno ključnih determinant zdravja. Glede delovanja in prihodnosti centrov programa Skupaj za zdravje, je dejala, da bodo na Ministrstvu za zdravje na podlagi podatkov, analize delovanja centrov za krepitev zdravja, skupaj z rezultati novega projekta obvladovanja kroničnih bolezni skozi prizmo krepitve zdravstvene pismensoti, ki se začenja v letošnjem letu, pristopili k nadgradnji programa SZZ.

Sanja Vuzem iz pisarne Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) v Sloveniji je izpostavila celostni pristop našega preventivnega programa – od gibanja in prehrane do duševnega zdravja in obvladovanja kroničnih bolezni. Mnoge od teh intervencij sodijo med t. i. »Best Buys« Svetovne zdravstvene organizacije – stroškovno učinkovite in dokazano uspešne ukrepe za preprečevanje nenalezljivih bolezni, ki jih tudi NIJZ aktivno vključuje v svoje strateške usmeritve in programe. Dejala je, da se izkušnje v Sloveniji v mednarodnem okolju mnogokrat opisujejo kot primeri dobre prakse s pionirskimi značilnostmi in zaključila: »Zato ne bodimo preskromni – ja, res je, vedno se najde prostor za spremembe in nadgradnjo. Hkrati pa moramo poudariti pozitivne in zavidanja vredne rezultate programov preventive odraslih, ki jih Slovenija dosega. Kot dokaz služijo tudi uradni študijski obiski delegacij drugih držav, ki želijo raziskati možnosti nadgradnje njihovih zdravstvenih sistemov.«

Na okrogli mizi prvega dne z naslovom »V istem čolnu – integrirana preventiva kroničnih bolzni v praksi: podatki, zgodbe, vizija« je razprava tekla o tem, kako lahko s sodelovanjem v vsi prispevamo k zmanjševanju bremena kroničnih bolezni pri odraslih, izmenjale so se izkušnje s terena ter predvsem predlogi in pogledi za naprej. Sledila so predavanja razdeljena na tri sekcije. Prvi del je naslavljal predvsem področje celostne preventive za odrasle, kako podatke uporabiti za odločitve ter oblikovati strategije, ki se potem udejanjijo v praksi. Drugi del je povzemal vsebine na področju krepitve poklicnih in osebnih veščin, tretji pa je bil na temo zdravja gibal. Drugi dan so bile delavnice razdeljene na 4 sekcije, in sicer telesno dejavnost, prehrano, komuniciranje in duševno zdravje.

Več o programu Skupaj za zdravje: www.skupajzazdravje.si

Program konference je na voljo TUKAJ.