Rezultati raziskave, ki je potekala v letu 2016, so predstavljeni v treh sklopih. V prvem sklopu, ki opisuje z zdravjem povezan vedenjski slog, je mogoče najti podatke o prehranjevanju, telesni dejavnosti, pitju alkohola, kajenju, obvladovanju stresa in podobno. Drugi sklop poglavij se osredotoča na zdravstvene storitve in ponuja podatke o obiskih pri zdravniku ter uporabi preventivnih zdravstvenih storitev. Tretji sklop poglavij zadeva zdravstveno stanje in nudi vpogled v samooceno zdravja ter razširjenost izbranih bolezni in zdravstvenih stanj.

Polovica prebivalcev Sloveniji se zdravo prehranjuje in so zadostno telesno dejavni

Ugotavljamo, da se polovica odraslih prebivalcev Slovenije prehranjuje pretežno nezdravo. Nezdrav način prehranjevanja je najbolj prisoten pri moških, mlajših odraslih, nižje izobraženih in prebivalcih v nižjem družbenem sloju. Podoben delež odraslega prebivalstva je zadostno telesno dejaven. V zadnjih štirih letih se je ta delež celo nekoliko zmanjšal. Prav tako se vsak drugi odrasli prebivalec Slovenije vsaj enkrat letno visoko tvegano opije. Čezmerno pitje alkohola pa je prisotno pri približno desetini odraslih prebivalcev Slovenije. V Sloveniji je še vedno precej razširjeno kajenje. Kadi skoraj vsak četrti odrasli prebivalec, pasivno kadi približno vsak peti, tobačnemu dimu pa je izpostavljeno tudi znatno število otrok in mladoletnikov.

Vsak četrti prebivalec je vsak dan v stresu

Približno četrtina odraslih prebivalcev Slovenije zelo pogosto oziroma vsakodnevno doživlja stres in ima težave z njegovim obvladovanjem. V zadnjih štirih letih se je povečal delež tistih, ki stres doživljajo zaradi obremenitev na delovnem mestu in slabih odnosov s sodelavci. Opaženo je bilo tudi povečanje deleža odraslih prebivalcev Slovenije, ki dnevno spanju namenijo manj kot šest ur in živijo v zelo hrupnem okolju. V raziskavi smo proučevali tudi odnos do cepljenja. Ugotovili smo, da cepljenju zaupa šest od destih odraslih prebivalcev Slovenije. Iz rezultatov raziskave lahko sklepamo tudi, da odrasli prebivalci Slovenije pomanjkljivo skrbijo za svoje ustno zdravje. Vsaj dvakrat dnevno si zobe umivata slabi dve tretjini prebivalcev Slovenije. Pomemben ukrep za zmanjševanje tveganja za poškodbe v prometu je uporaba varnostnega pasu. Ta se je na sprednjih in zadnjih sedežih od leta 2001 precej izboljšala, vendar se še vedno ne pripenja četrtina potnikov na zadnjih sedežih.

Vsak deseti prebivalec ima več različnih nezdravnih vedenjskih navad

Opazovali smo tudi dinamiko kopičenja nezdravih vedenjskih vzorcev - čezmernega pitja alkohola, nezdravega prehranjevanja, kajenja in nezadostne telesne dejavnosti. Ugotavljamo, da se ti najbolj kopičijo pri mlajših odraslih, kjer ima tri od štirih opazovanih vedenj več kot desetina prebivalcev, starih med 25 in 34 let. Pri prebivalcih, starih med 65 in 74 let, je ta delež več kot dvakrat manjši. Med odraslimi prebivalci so tudi številni, ki se odločijo za spreminjanje nezdravega vedenjskega sloga. V preteklem letu je količino popitega alkohola zmanjšala dobra četrtina čezmernih pivcev, dobra tretjina čezmerno hranjenih in debelih odraslih se je začela več gibati, bolj zdravo se je začela prehranjevati slaba tretjina prebivalcev z nezdravimi prehranskimi navadami, kaditi pa je prenehal skoraj vsak deseti kadilec.

Povečuje se število obiskov pri zdravniku

V publikacijo smo vključili tudi nekaj podatkov o uporabi zdravstvenih storitev, kot so jo poročali udeleženci v raziskavi. Obiski pri zdravniku so od leta 2008 postali pogostejši. Delež odraslih prebivalcev Slovenije, ki zdravnika obišče trikrat letno ali pogosteje, se je od takrat recimo povečal za 7,0 %. V našem zdravstvenem sistemu so na voljo tudi številne preventivne zdravstvene storitve. Preventivnega pregleda za zgodnje odkrivanje kroničnih bolezni v ambulanti družinske medicine se je vsaj enkrat v življenju udeležila dobra polovica odraslih, na različne delavnice za spreminjanje nezdravih življenjskih navad oziroma krepitve duševnega zdravja v zdravstvene domove pa jih je bilo povabljenih 14,6 %.

Dolga tradicija raziskovanja

Raziskava se izvaja na reprezentativnem vzorcu odraslih prebivalcev Slovenije in ima najdaljšo tradicijo na področju javnozdravstvenega anketnega raziskovanja pri nas, saj je bila prvič izvedena že leta 2001. Od takrat naprej se izvaja v rednih časovnih razmikih in nam omogoča vpogled v vedenjske navade, ki so povezane z zdravjem, ter oblikovanje javnozdravstvenih ukrepov, ki na slednjih temeljijo. Rezultati in analize preteklih raziskav Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije so objavljene v znanstvenih člankih in monografijah, ki vsebujejo kompleksnejše analize in so večinoma dosegljive kot prosto dostopne spletne publikacije. Tok­ratna objava rezultatov raziskave iz leta 2016 pa je drugačna. Izpostavlja zgolj ključne številke o razširjenosti vedenj, ki vplivajo na zdravje, in njihove najosnovnejše značilnosti.

Celotna publikacija je na dostopna na naslednji povezavi.

Pretekle publikacije: 

Trendi v raziskavah CINDI 2001 - 2004 - 2008, analiza 

Desetletje CINDI raziskav v Sloveniji