Pri mlajših zaposlenih so vodilni vzroki bolniške odsotnosti poškodbe in zastrupitve izven dela ter nalezljive bolezni, pri starejših zaposlenih pa prevladujejo bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva ter rakava obolenja. Povprečna dolžina posamezne bolniške odsotnosti narašča z višanjem starosti zaposlenih, medtem ko se pogostost koriščenja bolniške odsotnosti z višanjem starosti zaposlenih znižuje.
DEFINICIJE:
- Primer bolniške odsotnosti z dela je zaključena neprekinjena bolniška odsotnost v opazovanem letu za eno diagnozo, ne glede, kdaj se je bolniška odsotnost začela.
- Primer dolgotrajne bolniške odsotnosti z dela nad 42 dni je neprekinjena bolniška odsotnost za eno diagnozo v trajanju 43 dni ali več, zaključena v opazovanem letu, ne glede na to, kdaj se je bolniška odsotnost začela.
- Primer dolgotrajne bolniške odsotnosti z dela nad 356 dni je neprekinjena bolniška odsotnost za eno diagnozo v trajanju 366 dni ali več, zaključena v opazovanem letu, ne glede na to, kdaj se je bolniška odsotnost začela.
- Število izgubljenih koledarskih dni vključuje vse dnevne odsotnosti z dela za eno zaključeno diagnozo v opazovanem obdobju.
- Odstotek bolniškega staleža (%BS) je odstotek izgubljenih koledarskih dni v opazovanem letu na enega zaposlenega na leto.
- Indeks onesposabljanja (IO) je število izgubljenih koledarskih dni na enega zaposlenega na leto.
- Indeks frekvence (IF) je število primerov odsotnosti z dela zaradi bolniške odsotnosti na 100 zaposlenih v enem letu.
- Resnost (R) je povprečno trajanje ene odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodbe ali drugega zdravstvenega vzroka.
Opomba: Vsi izračuni, objavljeni na NIJZ podatkovnem portalu se nanašajo na polni delovni čas.
Podrobnejši podatki o bolniški odsotnosti zaposlenih prebivalcev v Sloveniji, za leto 2024, ter daljše časovne vrste, so objavljeni na NIJZ Podatkovnem portalu (Zdravstveno stanje – Bolniška odsotnost).
Prva objava Bolniške odsotnosti 2024 (prenesi .pdf datoteko)
