Skupaj zmoremo več – starši kot temelj zdrave družbe

Tokrat se je na Koroškem zbralo okrog 150 udeležencev različnih strok, ki jih zanima preventivno delo na področju preprečevanja uporabe psihoaktivnih snovi ter drugih tveganih vedenj pri otrocih in mladostnikih. V središču konference je bila postavljena vloga staršev oziroma skrbnikov, ki jo imajo pri svojih otrocih pri razvoju odpornosti proti vedenjem, ki lahko vodijo v zasvojenost V uvodnih nagovorih so zbrane pozdravili Ada Hočevar Grom, predstojnica Centra za razvoj in proučevanje zdravja na NIJZ; Vesna Marinko, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje ter župan Občine Mislinja, Bojan Borovnik.

Kot izhodišče za vsebine v nadaljevanju sta Damjana Kotnik, mentorica slovenjgraškega programa PUM-O in Matevž, udeleženec programa PUM-O, predstavila kratek film o tem, kako mladi dojemajo odgovorno starševstvo. PUM-O Slovenj Gradec je brezplačen program učenja in druženja mladih od 15. do 29. leta starosti, v katerem mladim nudijo spodbudno in podporno okolje, druženje in osebnostno rast ter skrb za duševno zdravje.

Film, ki so ga pripravili mladi, vključeni v program PUM-O, skupaj z njihovimi mentorji, je s svojim globokim sporočilom naslavljal tako starše, kot tudi širšo družbo ter različne strokovne službe, ki se srečujejo z mladimi ter seveda odločevalce, ki lahko doprinesejo k spremembam in izboljšavam sistemov. V filmu so mladi povedali, kako je biti mlad, s kakšnimi izzivi se srečujejo v tem obdobju in kaj jim pri tem pomenijo starši; kaj so s strani staršev pogrešali v težkih obdobjih odraščanja in kaj je tisto, kar jim lahko pomaga na poti v odraslost: da so slišani, bližina, razumevanje, zaupanje; postavljanje zdravih meja; da sta starša usklajena pri vzgoji in da enakovredno obravnavata vse sorojence; da se otroka podpira na poti do njegovih željenih ciljev,…

Mladi si želijo, da bi starši z njimi preživeli čim več časa in jih ne bi puščali samih. Da bi se z njimi več pogovarjali, se z njimi smejali in igrali ter jih spoštovali. Da bi upoštevali tudi njihovo mnenje in jim večkrat povedali, da jih imajo neizmerno radi, tudi, če kdaj kakšno ušpičijo. Staršem sporočajo, da so njihov vzor, navdih, da jih imajo radi in si želijo, da tudi oni sami skrbijo za svoje zdravje in jih z zgledom učijo, kako biti najboljša različica sebe.

V nadaljevanju konference je psihiatrinja Janja Milič z Inštituta za družinsko in sistemsko psihoterapijo Ljubljana spregovorila o vlogi družine pri razvoju odpornosti mladostnikov proti vedenjem, ki lahko vodijo v zasvojenost. V svojem prispevku je povedala, da so naša prepričanja in predstave, kaj je to družina, so zelo različne. Družine so lahko videti podobne, čeprav so drugačne, vse pa so bolj ali manj funkcionalne. Družino, ki svojim članom omogoča izpolnjevanje razvojnih nalog, imenujemo funkcionalna družina. Značilnost družine je, da se ves čas spreminja in se mora vedno prilagajati spremembam, ki se dogajajo pri njenih članih, ob tem pa vzdržuje svoje notranje dinamično ravnovesje. Družina nas v prvih letih odločilno opremi za življenje, določa nas z gensko zasnovo, nato pa nam s svojim stilom življenja in vrednotami usmerja osebnostni razvoj. Družina je pomembno okolje za pridobivanje zdravih navad in življenjskega sloga, prav tako pa ima vlogo pri preprečevanju prevzemanja tveganih vedenj.

Mladostniško obdobje je obdobje prehoda iz otroštva v odraslost. Je obdobje raziskovanja in preizkušanja novih vlog in novih vedenj, tudi tveganih. Temeljno vlogo pri razvoju, socializaciji, dobrem počutju in zdravju mladostnikov imajo dobra družinska komunikacija in podporni družinski odnosi. Za duševno zdravje otrok in mladostnikov je pomembno kakšni so odnosi med družinskimi člani celo bolj, kot sama sestava družine. Ustrezen starševski nadzor in dobri družinski odnosi so ključni dejavniki, ki lahko varovalno delujejo na mladostnika glede uporabe psihoaktivne snovi. Podporni družinski in drugi pomembni odnosi, poleg drugih dejavnikov, mladostniku pomagajo razvijati psihološko odpornost. Pomembno je, da se starši z mladostnikom o tveganju uporabe psihoaktivnih snovi pogovarjajo, kar so izpostavili tudi mladi udeleženci programa PUM-O in kar so sami pogrešali v svojih družinah.

Kot uvod v »okroglo mizo« o vlogi družine pri razvoju odpornosti mladostnikov proti vedenjem, ki lahko vodijo v zasvojenost, so si udeleženci konference ogledali dva kratka posneta pogovora z bivšima uporabnikoma prepovedanih drog (spodnja videa), ki sta uspešno zaključila program za preprečevanje in obravnavo zasvojenosti »Pogovorimo se«, ki ga izvaja NIJZ OE Maribor.

Slišali smo lahko precej podobni zgodbi o tem, kaj sta oba posameznika pogrešala v svojih družinah oz. kaj je bilo tisto, kar je na nek način pripomoglo k temu, da sta začela s tveganim vedenjem: odtujenost, osamljenost, pomanjkanje pozornosti, finančne in čustvene varnosti, ignoriranje zgodnjih težav otroka, ločitev staršev, čustvena preokupacija staršev s samim sabo, posledično čustveni pritisk na otroka, prelaganje bremen nanj, obsojanje, nerazumevanje, nesprejemanje, nespoštovanje dogovorov, verbalno in fizično nasilje,… Na poti okrevanja je bilo zelo pomembno, da se je poleg samega uporabnika v program pomoči vključili tudi starši, posledično se je izboljšal odnos ter razumevanje zasvojenosti kot bolezni. Ljubezen, spoštovanje, bližina, upoštevanje, lasten zgled, postavljanje jasnih meja,…so tista »varovala«, ki tudi po mnenju mladih, ki sta šla čez zasvojenost in zdravljenje, pripomorejo k temu, da otrok (z)raste v zdravega odraslega.

Na okrogli mizi, ki jo je moderiral Rok Zaletel, NIJZ OE Ljubljana, so sodelovali Janja Milič, Inštitut za družinsko in sistemsko psihoterapijo Ljubljana; Lea Furlan, Program za preprečevanje in obravnavo zasvojenosti »Pogovorimo se« ter dijaki in dijakinje šolskega centra Slovenj Gradec – Gimnazija in Srednja zdravstvena šola.

Dijaki so, poleg svojih razmišljanj o vlogi staršev, ki jo imajo le-ti pri razvoju ali zaščiti pred  tveganimi vedenji pri svojih otrocih, podelili še nekatera ključna sporočila, ki so si jih najbolj zapomnili iz predavanja gospe Janje Milič, npr. kako zelo pomembno je, da se pri reševanju težav zaradi zasvojenosti enega družinskega člana ne pozabi tudi na druge. Zanimiv se jim je zdel podatek, da lahko enostarševske družine delujejo bolje kot tiste, kjer sta prisotna oba starša, vendar je en od teh staršev npr. zasvojen. Prav tako se jim je zdelo zanimivo, kako lahko ljudje različno sprejemamo okoliščine, v katerih živimo: sinova, ki odraščata z očetom alkoholikom isto okoliščino ponotranjita popolnoma drugače- en sin bo čezmerno pil, ker je gledal očeta, kako pije, medtem ko drug sin ne bo nikoli pil alkohola iz istega razloga, ker je gledal očeta, kako pije.

Goran Đurić, strokovni sodelavec v Regijskem sprejemnem centru Koroška, ki od leta 2008 pod okriljem Društva Projekt Človek deluje na Ravnah na Koroškem in s programi za samopomoč, terapijo in socialno rehabilitacijo oseb z različnimi oblikami zasvojenosti nudi pomoč tako uporabnikom psihoaktivnih snovi, njihovim bližnjim kot tudi drugim organizacijam, je predstavil razvoj Regijskega Sprejemnega Centra Koroške Društva Projekt Človek skozi leta in program za mlade Križišče. Izpostavil je podatek, da se v njihovem centru vedno več mladih obrača po pomoč. Prav tako je poudaril, da je nujno sodelovanje staršev, brez katerih ne gre v procesu zdravljenja in rehabilitacije njihovih uporabnikov.

Družinska psihoterapevtka in supervizorka na področju socialnega varstva, Dora Althea Kontrec, ki prihaja iz Sprejemnega centra Društva Projekt Človek v Novem mestu je spregovorila o vzporedni terapiji družin (VTD), ki predstavlja podporo družini, da le-ta postane bolj funkcionalna. Osrednji cilj VTD je ta, da družinski člani sprejmejo odgovornost za svoje življenje: da so samostojni pri spoprijemanju z življenjskimi nalogami; se bolj učinkovito spoprijemajo s težavami in stiskami; delujejo bolj proaktivno in poiščejo pomoč ter da »posvojijo« abstinenčni način življenja, ne zgolj abstiniranje od neke psihoaktivne substance oz. drugega tveganega vedenja. VTD je namenjena abstinentom, njihovim staršem ali drugim ključnim bližnjim osebam, sorojencem, partnerjem, starim staršem, tudi prijateljem. Predstavila je lastnosti dovolj zdrave družine in izpostavila velik pomen odnosov, do samega sebe in drugih. Kot šest osnovnih elementov vzgoje, izjemno pomembnih tudi za preprečevanje uporabe psihoaktivnih snovi in drugih tveganih vedenj, je predavateljica navedla:

• ljubezen in ljubeče odnosno okolje
• enotnost vzgojiteljev pri vzgoji – jasna in enotna sporočila, kaj je prav in kaj ne, kaj je zdravo in kaj ne, kaj je varno in kaj ne
• zahteve, meje, vrednote in pravila
• krepitev zdravega dela in vedenja preko pohval in nagrajevanja
• zniževanje škodljivega vedenja preko sankcij, kazni in posledic ter
• usmerjanje, vrednote in komunikacija

O razvoju in perspektivah alkoholne politike v Sloveniji je spregovorila Vesna Marinko, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje. Z alkoholom povezana problematika je tema, o kateri se je potrebno ves čas pogovarjati in jo naslavljati, zato je v svoji predstavitvi spregovorila o skupnih prizadevanjih Ministrstva za zdravje in Nacionalnega inštituta za javno zdravje na tem področju. Prav tako  je predstavila nekaj glavnih dejstev o škodljivosti in razširjenosti alkohola. Slovenija se še vedno uvršča med evropske države z visoko porabo alkohola med svojimi prebivalci, se pa v zadnjih letih opaža trend zmanjšane registrirane porabe alkohola, zvišuje se delež abstinentov.  S številnimi izzivi na področju regulacije alkohola se v Sloveniji srečujemo na nacionalni ravni in širše, saj niti na ravni EU ni nobene direktive ali uredbe, ki bi urejala alkoholno problematiko ali zavezovala države na podoben način kot je to npr. na področju tobaka. Pomanjkanje regulative v Sloveniji in EU lahko pripišemo tudi močnemu delovanju alkoholne industrije.

Kljub temu imamo v Sloveniji, na podlagi zakonskih določb, kar nekaj ukrepov, s katerimi lahko vplivamo na razširjenost pitja alkohola: spremljanje porabe in posledic alkohola, programe za zgodnje prepoznavanje in podporo osebam s težavami zaradi čezmernega pitja alkohola, aktivnosti za krepitev zdravega življenjskega sloga ter aktivnosti za podporo državnim in nevladnim organizacijam. Za doseganje boljših rezultatov potrebujemo v Sloveniji celovito alkoholno politiko, ki bo temeljila na regulaciji, zgodnji preventivi, prepoznavanju ter zdravljenju sindroma odvisnosti od alkohola. Pomembno je začeti z medsektorskim povezovanjem in sodelovanjem, da tudi druga področja (ministrstva) prepoznajo razsežnosti alkoholne problematike, saj so za nekatere ukrepe soodgovorni še drugi resorji, poleg zdravstvenega. Svojo predstavitev je zaključila s kratkim, a pomembnim sporočilom: izberite sebe, ne alkohola.

Kot zadnja je skupnostni pristop pri preventivnem delu na Koroškem predstavila Branka Božank, razvojno raziskovalna sodelavka na območni enoti NIJZ na Ravnah na Koroškem. Ne glede na to, ali govorimo o univerzalni, selektivni, indicirani ali preventivi v skupnosti, vsem oblikam preventivnega dela so skupna temeljna izhodišča in načela, ki se jih je potrebno držati, če želimo delati učinkovito in odgovorno preventivo, še posebej, kadar s svojimi aktivnostmi pristopamo k najranljivejšim skupinam prebivalcev- v primeru preprečevanja uporabe drog in drugih tveganih vedenj so to otroci in mladostniki. Predstavila je, zakaj sodobna preventiva kaže trend premika od univerzalnih strategij za zmanjševanje oz. preprečevanje uporabe drog in razvoja drugih tveganih vedenj, ki so bile v preteklosti osredotočene bolj kot ne na posameznike, v glavnem na otroke in mladostnike, k širšemu modelu preventive, ki temelji na skupnosti(h) in odraža razumevanje številnih dejavnikov, ki vplivajo na to, ali bo posameznik posegel po psihoaktivnih snoveh ali drugem tveganem vedenju.

Na konkretnem primeru sodelovanja z lokalno skupnostjo, ki ima posluh za implementacijo programov, preko katerih se krepi ali ohranja zdrav življenjski slog različnih ciljnih populacij občanov, so si udeleženci pogledali še nabor preventivnih aktivnosti, ki jih na NIJZ OE Ravne na Koroškem izvajajo že 15. leto v okviru projekta preprečevanja zasvojenosti, ki ga finančno podpira Občina Ravne na Koroškem.

Prav tako so sodelavke NIJZ OE Ravne na Koroškem, kot inspiracijo pri načrtovanju morebitnih skupnih nalog, pripravile zaključni video o sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, kot ga živijo po celotni koroški regiji.