Koroški Dan brez alkohola 2025

Ko govorimo o alkoholu in njegovih posledicah, pogosto najprej pomislimo na alkoholizem. A škoda, ki jo povzroča alkohol, se ne začne šele, ko nastopi zasvojenost – težave se pojavljajo že veliko prej. Naslov letošnjega Dneva brez alkohola na Koroškem “Radovedno trezni ali trezno radovedni?” smo izbrali v želji, da med udeleženci posveta ter širše spodbudimo radovednost in željo po raziskovanju, kako lahko kot posamezniki, strokovnjaki in skupnost prispevamo k zmanjševanju tveganj, ki jih prinaša čezmerno pitje alkohola. In hkrati k trezni presoji – k premišljeni in odgovorni obravnavi problematike, ki skozi zgodovino, že stoletja zaznamuje našo kulturo, družbo in številna življenja. Na dogodku smo predstavniki različnih sektorjev in organizacij združili znanje, izkušnje in različne poglede na izzive, ki jih prinaša tvegano in škodljivo pitje alkohola v naši regiji.

V Sloveniji se radi pohvalimo s svojo gostoljubnostjo, s svojimi običaji in s tem, da znamo praznovati. A ob tem se pogosto premalokrat vprašamo, kakšne posledice ima lahko alkohol – ne le za tiste, ki ga čezmerno pijejo, ampak tudi za njihove družine, delovna okolja in celotno družbo. Koroška pri tem ni nobena izjema. Prav zato je bil posvet tudi prostor za dialog, povezovanje in iskanje skupnih rešitev, priložnost, da skupaj oblikujemo predloge za boljše ukrepanje na regijski in lokalni ravni, da se učimo drug od drugega in da poiščemo učinkovitejše poti do bolj zdrave in povezane skupnosti.

V prvem prispevku je bila predstavljena problematika čezmernega pitja alkohola, tako na nacionalnem kot regijskem nivoju. Po podatkih s portala Zdravje v občini, ki letos obeležuje že 10.obletnico delovanja, smo na Koroškem žal nad slovenskim povprečjem (ki že samo po sebi ni nekaj, s čimer bi lahko bili zadovoljni) pri relevantnih kazalnikih zdravja:

– Prometne nezgode z alkoholiziranimi povzročitelji:
na Koroškem: 9,3%; slovensko povprečje: 8,5%

– Bolniška odsotnost:
na Koroškem 27,5 dni; slovensko povprečje: 21,7 dni

– Bolezni, neposredno pripisljive alkoholu (15 let in več):
na Koroškem 1,8/1000; slovensko povprečje: 1,6/1000

– Prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj:
na Koroškem: 15,7/100; slovensko povprečje: 14,5/100

– Umrljivost zaradi samomora:
na Koroškem: 21/100.000; slovensko povprečje: 18/100.000

Kot zelo pomembno področje, na katerega lahko tvegano in škodljivo pitje alkohola negativno vpliva, je delovno mesto in delazmožnost. Kot lahko razberemo iz podatkov o izbranih kazalnikih zdravja, smo na Koroškem precej nad slovenskim povprečjem glede bolniške odsotnosti oz. absentizma. Z visoko bolniško odsotnostjo se srečuje kar nekaj večjih delodajalcev v regiji – da je lahko vzrok za pogosto ali dolgotrajno odsotnost z delovnega mesta tudi čezmerno pitje alkohola, smo se pogovarjali dvema predavateljema in sicer sta se nam pridružila psiholog Miha Zajc iz dispanzerja za medicino dela, prometa in športa iz ZD Ravne ter Mirko Vošner, direktor BVD Biroja za varnost pri delu, ki sta vsak iz svojega zornega kota predstavila izzive in tveganja, s katerimi se srečujeta pri svojem delu.

Nekaj več časa smo namenili temi, ki se je vsi skupaj premalo zavedamo in ki nas po predavanju naše sodelavke, psihologinje Karmen Henigsman ni pustila ravnodušnih in sicer o vplivu stigmatizacije oseb, ki so zasvojene z alkoholom, na njihove otroke ter kako zmanjšati to stigmo ter njen vpliv.

Ker ljudje še vedno premalo poznamo različne vire pomoči, ki so nam na voljo v našem okolju, je Mateja Učakar, vodja slovenjgraškega CKZ Koroška, predstavila brezplačne individualne delavnice za podporo pri opuščanju tveganega in škodljivega pitja alkohola, ki potekajo v vseh naših štirih zdravstvenih domovih v regiji ter seveda tudi drugje po Sloveniji, več o njih in pa tudi drugih zanimivih delavnicah za krepitev zdravega življenjskega sloga pa lahko zainteresirani najdejo na spletnih straneh zdravstvenih domov ali na spletni strani programa Skupaj za zdravje.  

Na koncu pa je naša sodelavka Jerneja Lorber, ki na naši območni enoti koordinira aktivnosti v okviru nacionalnega programa duševnega zdravja MIRA, spregovorila še o psihološki prvi pomoči v primeru čezmernega pitja alkohola – kako se pogovarjati z nekom, za kogar nas skrbi, da morda čezmerno pije in kam se obrniti po različne oblike pomoči – tudi tu bi povabila poslušalce, da obiščejo naši spletni strani zadusevnozdravje.si in sopa.si, kjer lahko najdejo sezname in kontaktne podatke različnih organizacij, ki so na voljo, pa tudi številna gradiva na to temo, virtualnega spletnega svetovalca, ki nas popelje čez pogovor o naših vzorcih pitja alkohola.

Strokovni posvet z naslovom »Radovedno trezni ali trezno radovedni?« je omogočil dragocen prostor in čas za izmenjavo znanj, izkušenj in pogledov na problematiko tveganega in škodljivega pitja alkohola v koroški regiji. Izpostavljene so bile ključne težave, s katerimi se soočamo, hkrati pa tudi konkretne prakse, orodja in možnosti za ukrepanje na ravni posameznika, strokovnih služb in lokalnih skupnosti.

Dogodek je poudaril pomen povezovanja različnih sektorjev – zdravstva, sociale, izobraževanja, delodajalcev, lokalnih skupnosti in nevladnih organizacij – pri oblikovanju okolja, ki spodbuja bolj odgovorne odločitve, krepi zdravje in zmanjšuje stigmo.

Z vlaganjem v preventivne programe, krepitvijo mreže pomoči ter odprtim in sočutnim pristopom lahko skupaj prispevamo k zmanjšanju negativnih posledic čezmernega pitja alkohola in ustvarjanju bolj zdrave in povezane skupnosti – tudi na Koroškem.

Uporabne povezave:

SOPA – Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola

Virtualni spletni svetovalec – pogovor o odnosu do pitja alkohola

MIRA – Nacionalni program duševnega zdravja

Zdravje v občini – izbrani kazalniki zdravja

Nacionalni inštitut za javno zdravje

Skupaj za zdravje – preventivne delavnice za krepitev zdravja