V petek, 5. aprila 2024, smo sodelavke NIJZ OE Ravne na Koroškem v sodelovanju z Občino Radlje ob Dravi, Javnim zavodom ŠKTM Radlje ob Dravi, Marenberškim mladinskim hostlom, Centrom za krepitev zdravja in Policijsko postajo Radlje ob Dravi uspešno izpeljale šesti Dan brez alkohola na Koroškem.
Dan brez alkohola smo letos organizirali v Radljah ob Dravi po dogovoru s Centrom za krepitev zdravja in Občino Radlje ob Dravi, ki od leta 2019 zelo angažirano deluje tudi na področju aktivnosti za izboljšanje oz. ohranjanje zdravja svojih občanov, skrbno načrtuje ukrepe v okviru programa Zdravih mest, pri tem pa vključuje deležnike iz različnih sektorjev.
Povzetek dogajanja najdete v VIDEO PRISPEVKU Javnega zavoda ŠKTM Radlje ob Dravi.
Na osnovi podatkov iz programa Zdravje v občini, kjer lahko na spletni strani https://obcine.nijz.si/ najdemo vsakoletno osvežene podatke o najpomembnejših kazalnikih zdravja na nivoju Slovenije, regije in posamezne občine, so v Radljah ob Dravi med prioritetna področja uvrstili tudi področje duševnega zdravja ter se zavezali, da bodo tej temi v prihodnjih letih posvetili posebno pozornost. Žal so težave v duševnem zdravju ter različne stiske dostikrat povezane s tveganim in škodljivim pitjem alkohola, bodisi kot vzrok ali pa kot posledica čezmernega pitja. Čezmerno pitje alkohola se povezuje z več kot 200 bolezenskimi stanji, ki pacienta pripeljejo tudi do hospitalizacije ali celo vodijo v (prezgodnjo) smrt.
Če pogledamo samo nekaj najpomembnejših kazalnikov zdravja, ki so lahko povezani s čezmernim pitjem alkohola in so v občini Radlje ob Dravi nad slovenskim povprečjem, hitro opazimo, da je manevrskega prostora za ukrepanje oz. izboljšave na področju zdravja občanov kar nekaj. Tako od slovenskega povprečja, poleg bolezni, neposredno pripisljive alkoholu pri prebivalcih, starejših od 15 let, v negativnem smislu odstopa trajanje bolniške odsotnosti; srčna in možganska kap; novi primeri raka (debelega črevesa in danke, dojke in želodca), umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja ter vseh vrst raka. Precej nad regijskim ter slovenskim povprečjem je tudi umrljivost zaradi samomora, kjer je v približno polovici primerov prisoten alkohol (akutna opitost ali pa zasvojenost z njim).
V Sloveniji govorimo o t.i. mokri kulturi, s katero označujemo toleranten in nekritičen odnos Slovencev do alkohola, ki se tudi skozi naše običaje in kulturo prenaša iz roda v rod, alkohol pa je kljub zakonski prepovedi prodaje mlajšim od 18 let kljub vsemu enostavno dostopen tudi otrokom in mladostnikom. Podatki o poseganju po alkoholu med mladimi so prav tako, če ne še bolj, zaskrbljujoči kot pri odrasli populaciji: skoraj vsak četrti 15-letnik in skoraj vsak drugi 17-letnik je bil opit 2-krat ali večkrat v življenju; vsak osmi 15-letnik in približno vsak četrti 17-letnik pije alkoholne pijače vsaj 1-krat na teden; približno vsak tretji 15-letnik in skoraj vsak četrti 17-letnik navaja, da je prvič pil alkohol v starosti 13 let ali manj; vsak peti 11-letnik in večina 17-letnikov je že pila alkoholne pijače; več fantov kot deklet…
Ker se preventiva na področju duševnega zdravja in preprečevanja uporabe psihoaktivnih snovi ter drugih tveganih vedenj v idealnem primeru začne že pred rojstvom otroka, prilagojeno glede na starost otroka ali mladostnika pa se potem nadaljuje čez celotno obdobje odraščanja, smo posebno pozornost ob Dnevu brez alkohola namenili tudi mladostnikom, učencem 9. razreda osnovne šole Radlje ob Dravi. Zanje je sodelavka Tara Ledinek, specializantka javnega zdravja izvedla interaktivno delavnico na temo krepitve samopodobe. Odzivi učencev in njihovih učiteljev na delavnico so bili zelo pozitivni, oboji so bili mnenja, da bi bilo potrebno več vključevanja tovrstnih vsebin v pouk.
Po delavnici za učence smo za splošno in strokovno javnost v dvorani radeljskega hostla pripravili predavanja o zdravem življenjskem slogu z nič ali manj alkohola, kjer smo zbranim občanom in občankam predstavili tveganja, ki jih pitje alkohola predstavlja za naše zdravje, še posebej pa za posamezne ranljive skupine prebivalstva (otroci in mladostniki, nosečnice in doječe mamice, prejemniki zdravil, osebe s kroničnimi boleznimi ali težavami v duševnem zdravju,…), pri katerih lahko še hitreje pride do škode, tako na njihovem lastnem zdravju, kot pri njihovih medosebnih odnosih, na delovnem mestu idr. Spregovorili smo pogostih mitih, ki trdovratno spremljajo alkohol in ki pomagajo pri vzdrževanju te, že omenjene, mokre kulture. Za konec smo si skupaj pogledali, kako lahko preživljamo svoj čas na bolj izpolnjujoče in zdrave načine, z manj ali nič alkohola in kakšne izboljšave oz. prednosti nam to prinese. Dodatne informacije o alkoholni problematiki v Sloveniji, virih pomoči in gradivih s tega področja, so dostopne na spletni strani www.sopa.si . Na naslovu https://sopa.virtualhealthlabs.org/ lahko obiskovalci najdejo tudi virtualnega spletnega svetovalca, s pomočjo katerega na anonimen in enostaven način naredimo pregled osebnega odnosa do alkohola, virtualni svetovalec pa naredi analizo našega vzorca pitja in predlaga morebitne ukrepe.
Župan Občine Radlje ob Dravi, mag. Alan Bukovnik je zbranim predstavil pobudo za razvoj mreže lokalnih ambasadorjev zdravja, ki se je v okolju že dobro prijela, se širi in ima trenutno že sedem članov, posameznikov, ki so v lokalnem okolju posebej prepoznavni. Ideja je, da člani mreže z lastnim zgledom in zdravim življenjskim slogom, kamor spada tudi čim manj ali nič alkohola, širijo zavedanje o dejavnikih tveganja za zdravje ter načinih, kako lahko sami ohranimo ali izboljšamo naše zdravje. Ravno na področju čezmernega pitja alkohola se je župan kot pobudnik ideje in zaveze k nepitju, sprva srečeval z začudenjem občanov, po dveh letih vztrajanja pa so opazni vidni premiki tudi v razmišljanju ljudi, s katerimi vsakodnevno prihaja v stik.
Stres in duševno zdravje sta med sabo povezana, stresni dogodki ali dlje časa trajajoč negativen stres pa lahko v posamezniku sprožijo škodljive ali celo destruktivne odzive nanj- med take nekonstruktivne načine soočanja s stresom spada tudi tvegano in škodljivo pitje alkohola. Jerneja Lorber, območna koordinatorka nacionalnega programa MIRA na območni enoti NIJZ Ravne na Koroškem, je udeležencem predstavila osnovne lastnosti stresa, njegove vloge v preživetju človeka, naše odzive nanj in pa predvsem načine, na katere se lahko spoprimemo s stresom, da nas le-ta ne pahne v preveliko stisko ali celo bolezen. Posebej je poudarila pomen pravočasnega iskanja pomoči v primeru različnih duševnih stisk in težav, ki jih posameznik zazna pri sebi ali svojih bližnjih: pomoč je toliko bolj učinkovita, kolikor hitreje zaznamo, da se z nami ali našimi bližnjimi dogaja nekaj, kar vpliva na naše oziroma njihovo zdravje ter se aktiviramo za razreševanje situacije. Na Koroškem imamo na voljo kar nekaj virov pomoči v primeru lažjih ali težjih duševnih stisk, več informacij o njih pa lahko najdemo na spletni strani Nacionalnega programa za duševno zdravje MIRA https://www.zadusevnozdravje.si/ Na spletni strani MIRA so na voljo smernice za prvo psihološko pomoč ob različnih situacijah, med drugim tudi v primeru čezmernega pitja alkohola https://www.zadusevnozdravje.si/pomagam-drugemu/kako-pomagam/
Da smo se po daljšem sedenju primerno razgibali, je poskrbela kineziologinja iz Centra za krepitev zdravja Radlje ob Dravi, Barbara Jevšnikar.
Namestnik načelnika Policijske postaje Radlje ob Dravi, Miroslav Črešnik ter vodja policijskega okoliša Radlje ob Dravi, Tomaž Hartman, sta spregovorila o povezavi alkohola in prometne (ne)varnosti. Koroška (9,3%) je nad slovenskim povprečjem (8,5%) na področju prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji. Pri svojem delu se policija žal vsakodnevno srečuje z vozniki, ki so pod vplivom alkohola, zato je gospod Črešnik zbrane pozval k preudarnemu razmisleku in odgovornemu ravnanju v prometu, brez alkohola.
V zdravstveno vzgojnih centrih in centrih za krepitev zdravja, ki delujejo pod okrilji zdravstvenih domov po celotni Slovenij, so prebivalcem Slovenije, ki imajo urejeno zdravstveno zavarovanje, na voljo brezplačne delavnice za zdrav življenjski slog. Diplomirana medicinska sestra iz Centra za krepitev zdravja Radlje ob Dravi je predstavila delo CKZ in povabila udeležence, da
Podrobnejše informacije o oblikah delavnic ter njihovih terminih lahko zainteresirani najdejo na spletnih straneh svojih zdravstvenih domov, za območje Radelj so termini in kontaktni podatki dostopni na http://www.zd-radlje.si/center-za-krepitev-zdravja/
Obiskovalci dogodka so imeli priložnost tudi preizkusiti simulacijska očala, ki uporabniku poustvarijo občutek različnih stopenj opitosti ter vpliva alkohola na posameznikovo telesno odzivnost oz. koordinacijo.
Prav tako so na informativni stojnici Centra za krepitev zdravja lahko spoznavali različne mite, ki krožijo glede alkohola in ki še vedno precej vplivajo na splošno sprejemljivost te zakonsko dovoljene psihoaktivne substance. Na nazoren način so bile prikazane tudi količine alkohola, sladkorja in energijske vrednosti posameznih alkoholnih pijač.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
