9. oktobra 2025 smo z regijskim strokovnim posvetom obeležili svetovni dan preprečevanja samomora (10.9.), svetovni dan duševnega zdravja (10.10.) ter letos tudi svetovni dan starejših (1.10.), saj je bila osrednja tema srečanja duševno zdravje starejših.
Na dogodku, ki je potekal pod naslovom »Skrb za duševno zdravje starejših: od osamljenosti do podpornih rešitev v praksi« smo tako orisali trenutno stanje na tem področju, opredeliti tako dejavnike tveganja kot tudi varovalne dejavnike ter naredili pregled primerov dobrih praks v regiji.
V času, ko se prebivalstvo hitro stara, moramo duševno zdravje starejših sprejeti kot eno izmed ključnih nalog sodobne družbe. V začetku letošnjega leta je bil delež oseb, starih 65 let ali več 22,1%, projekcije pa hkrati kažejo, da jih bo leta 2050 približno 30%. Ob takih številkah si več ne smemo dovoliti, da bi šlo za skupino, ki je potisnjena na obrobje in izključena iz soodločanja o naši prihodnosti.
Področje duševnega zdravja starejših je pogosto prezrto – tako v javnem diskurzu kot tudi v smislu sistemskih rešitev. Starejši se pogosto soočajo z izgubo bližnjih, zmanjšano vključenostjo v družbo, zdravstvenimi težavami in – kar je morda najtežje – z občutki osamljenosti. Vse to lahko močno vpliva na njihovo duševno zdravje, občutek smisla in splošno kakovost življenja. Prehod v starejše obdobje življenja marsikdo doživi kot krizni dogodek oz. obdobje, a kot smo videli na strokovnem posvetu, to v resnici niti ni potrebno.
Prva predavateljica, doc. dr. Olivera Stanojević Jerković iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, je v svojem predavanju podala izvrsten pregled stanja glede starejše populacije v Sloveniji ter nanizala tiste posebnosti in specifike, na katere je potrebno biti še posebej pozoren pri delu s to populacijo. Pri tem je izpostavila tako heterogenost skupine starejših kot tudi vseprisotnost raznih starizmov in predsodkov, ki so v naši družbi še vedno močno prisotni in pogosto neprepoznani. Izpostavila je primere dobrih praks v državi in lokalnem okolju, pri čemer je poudarila, da so akterji še vedno prepogosto zadovoljni z nekimi minimalnimi ukrepi in vsebinami za starejše, ki so hkrati oblikovani in sprejeti brez predhodnega posvetovanja s ciljno populacijo. Prav tako je poudarila potrebo po medresorskem sodelovanju in dolgoročnem načrtovanju sprememb na področju gerontologije.
V nadaljevanju je svoje strokovno in raziskovalno delo na področju osamljenosti predstavila asistentka Martina Mravlja iz Univerze na Primorskem, ki se posveča predvsem tematikam čustvenega doživljanja, medsebojnih odnosov in osamljenosti. Predstavila je raziskovalno in konceptualno kompleksnost osamljenosti, pri kateri so ključnega pomena prav subjektivni občutki in zaznave. Izpostavila je najnovejše podatke, ki jasno kažejo, da občutki osamljenosti niso (več) značilni zgolj za starejšo populacijo. Tak kot predhodnica je tudi sama poudarila pomen celostne in interdisciplinarne obravnave fenomena, ki mora izhajati iz posameznika in njegovih doživljanj ter ustrezno naslavljati njegove lastne občutke in interpretacije situacije, v kateri se nahaja.
Po odmoru je sledilo zanimivo predavanje Maruše Jerovšek, vodje dolgotrajne oskrbe na Centru za socialno delo Dolenjska in Bela krajina. Skozi vsebine zakonske podlage in primere iz prakse je predstavila ukrepe, storitve in aktivnosti sistema dolgotrajne oskrbe. Opisala je postopek ocenjevanja upravičenosti na podlagi ocenjevalnega orodja, ki ga je v ta namen razvil IRSSV, razvrstitev v posamezne kategorije dolgotrajne oskrbe ter iz nje izhajajoče pravice upravičencev. Svojo predstavitev je dodatno obogatila s primeri iz prakse, skozi katere so bili vidni tako pozitivni vidiki in prednosti novega sistema kot tudi nekatere vrzeli, ki predstavljajo prostor za izboljšave.
Sledilo je predavanje socialnega delavca iz Doma starejših občanov Metlika, Sandija Adlešiča. Ta je predstavil domski pogled in izkušnje na osamljenost pri stanovalcih. Izpostavil je pomen razlikovanja med izbrano samoto, ki je torej prostovoljne narave in osamljenostjo, do katere lahko pride tudi v skupini med drugimi ljudmi ter razliko med stanovalci, ki v dom pridejo po lastni odločitvi ter tistimi, ki so zaradi zdravstvenih težav in pešanja tja nastanjeni proti svoji volji. Predstavil je vrsto aktivnosti, skozi katre stanovalcem pomagajo premagovati osamljenosti in dolgčas.
V zaključnem predavanju pa so strokovne delavke regijskih enot osrednjih nevladnih organizacij s področja duševnega zdravja, Danica Ćućić in Janja Jurečič iz Ozare ter Amina Nur iz Šenta, predstavile svoje dragocene in unikatne izkušnje pri delu z uporabniki, ki se v življenju že tako soočajo z bremenom težav v duševnem zdravju, ob prehodu v starost pa se srečujejo s še dodatnimi izzivi v obliki osamljenosti, stigme, starizmov in pomanjkljive zdravstvene pismenosti. Vse tri govorke so podarile pomen pristnega stika z uporabniki ter prednost dela v nevladnem sektorju, ki se kaže predvsem v možnosti terenskega dela in času, ki je na voljo za vzpostavitev zaupnega in varnega odnosa.
Strokovno srečanje smo zaključili z ugotovitvami, da se skrb za duševno zdravje starejših ne začne v ordinacijah ali pisarnah, temveč v skupnosti. Da je potrebno že pri naših najmlajših graditi solidaren in medgeneracijski odnos do sočloveka, saj bomo le na tak način lahko oblikovali primerne vsakdanje odnose in družbeno klimo, ki bo starejše prepoznala, slišala in cenila kot dragocene člane skupnosti. Ključno je, da lokalne skupnosti ob tem razvijajo podporna okolja, ki omogočajo kvalitetno in aktivno staranje, socialno vključenost ter dostop do primerne pomoči, ko in če je ta potrebna.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
