Danes smo vse bolj izpostavljeni ponudbi hrane z visoko vsebnostjo sladkorjev in/ali soli in maščob. Zaradi pretežno sedečega načina življenja, zaužitega ne porabimo. Posledično prihaja do prekomerne prehranjenosti in debelosti. Primerno prehranjenost vzdržujmo z zdravim načinom prehranjevanja in zadostno količino uravnotežene telesne dejavnosti. Izbirajmo pestro hrano, ki vsebuje več živil rastlinskega kot živalskega izvora, polnovredna žita in žitne izdelke ter manj mastno mleko in mlečne izdelke. Večkrat dnevno uživajmo lokalno pridelano zelenjavo in sadje, dvakrat tedensko ribe in enkrat do dvakrat tedensko uvedimo brezmesni dan (meso lahko nadomestijo stročnice). Jedi pri mizi ne dosoljujmo in omejimo vnos sladkorja. Za žejo uživajmo navadno vodo iz pipe ali mineralno vodo ter nesladkan čaj. Izbirajmo tudi zdrave načine priprave hrane kot so kuhanje v sopari, dušenje z manjšo količino kakovostnega olja ali dušenje v lastnem soku ali z dodatkom vode.
Trenutno se tako v Sloveniji, kot po svetu prehranska situacija iz različnih razlogov spreminja. Pomembno vlogo pri tem ima draginja. Svetovna organizacija za hrano jasno opozarja na delež lačnega in podhranjenega svetovnega prebivalstva, ki narašča kot posledica pandemije Covid-19, spreminjajočih se podnebnih razmer, neenakosti med ljudmi, mednarodnih konfliktov in naraščajočih cen blaga in storitev.
Če želimo čim lažje prebroditi draginjo, ki je na pohodu, je potrebno iskati rešitve pri posamezniku, znotraj družine in v skupnosti. Ne glede na to, da se nam načrtovanje obrokov morda zdi nepotrebno in dodatno delo, je to ključno za zagotavljanje uravnoteženih in zdravih obrokov, po drugi strani pa tudi za oblikovanje finančno sprejemljivega načrta glede na razpoložljiv družinski ali osebni proračun. S pravilnim načrtovanjem dnevnih obrokov lahko pomembno pripomoremo k manjši želji po nezdravih prigrizkih med obroki ter posledično k boljšemu zdravju in počutju. Prav tako se lahko z nekaj premisleka izognemo nakupovanju pretiranih zalog hrane in s tem pripomoremo k zmanjševanju količine zavržene hrane. Zato kupujmo zgolj tisto hrano, ki jo zares potrebujemo in v količinah, ki jo dejansko porabimo. Rotirajmo živila in preverjajmo datume. Vse, kar moramo storiti, je, da redno preverjamo vsebino hladilnika in v obroke vključimo živila, ki se bližajo izteku roka uporabe. Uporabimo ostanke – ne samo, da z njimi prihranimo, ampak so lahko tudi zelo okusni. Vse ostanke zelenjave lahko porabimo v jedeh, kot so zelenjavne juhe, enolončnice, omake za testenine. Če smo pripravili preveč hrane ali pridelali več kot lahko porabimo, to delimo med prijatelje, sorodnike. Poskusimo uporabiti tudi živila, ali dele živil, ki bi sicer končali na kompostu. Brokolijevi listi in stebla so na primer prav tako zdravi in okusni kot cvetovi, prezrelo banano pa lahko uporabimo kot sladilo v sladici.
V Evropski uniji vsako leto zavržemo okoli 88 milijonov ton hrane, kar je približno 20 % vse proizvedene hrane. K zmanjševanju količine zavržene hrane lahko veliko pripomoremo tudi sami in tako preprečimo nepotrebno porabo naravnih virov, denarja in embalaže ter pomagamo varovati okolje.
Na vse zgoraj navedeno ima pomembno vlogo družina, ki vzgaja, uči in daje zgled. Bodimo torej zgled bodočim generacijam in poskrbimo za razvoj njihovih prehranjevalnih navad.
Na linku si tukaj lahko ogledate video Kaj lahko naredimo, da bo naša prehrana v času draginje uravnotežena, pestra in kakovostna?
