Kako se soočati s post-praznično potrtostjo?

Kaj je post-praznična potrtost?

Po daljšem obdobju intenzivnih čustev in stresa, ki ga prinesejo prazniki, naj bi čutili mir in nekakšno radost, a se lahko mnogi soočimo tudi z občutki, ki jih nekateri psihologi in zdravniki imenujejo post-praznični sindrom, stres ali depresija. Post-praznični sindrom prepoznamo po naslednjih znakih: potrtost, žalost, melanholija, želja po uživanju v brezskrbnih dnevih, jeza, tesnoba, utrujenost, težave s koncentracijo, razdražljivost, glavoboli ali nespečnost.

Pojavijo se lahko tudi znaki depresije, ki pa v nasprotju z depresijo, v primeru post-praznične potrtosti izzvenijo hitreje. V pogovornem jeziku z izrazom depresija opisujemo najraznovrstnejša razpoloženja, strokovno gledano pa vsake začasne motnje razpoloženja (potrtost, žalost, tesnobnost, občutek nemoči …) še ne uvrščamo med depresije. Depresija je motnja, pri kateri potrtost ne izzveni v zelo dolgem časovnem obdobju (na primer leto dni) in je ni mogoče obvladati z običajnimi načini obvladovanja.

Več o depresiji si lahko preberete na tej povezavi: https://www.zadusevnozdravje.si/dusevno-zdravje/dusevne-tezave-in-motnje/motnje-razpolozenja-depresija/

Kako je možno, da čutim potrtost po praznikih?

Po daljšem obdobju intenzivnih čustev in stresa je običajno, da ob koncu začutimo praznino ali občutek izgube. V prazničnem obdobju se namreč pojavi visoka stopnja aktivnosti, kot so druženje, načrtovanje, nakupi, obiski, potovanja, novoletne zaobljube, silvestrovanje,…, ki se ob prihodu novega leta kar na enkrat končajo. Tako se visoko pričakovani trenutki zaključijo in ponekod se pojavi razočaranje, ker prazniki niso potekali po načrtih ali pa zato, ker se evforija poleže in umiri.

Kako naprej?

Pomembno se je zavedati, da je občutek izgube pravzaprav prilagoditev na manj dražljajev. Izgubili nismo nič drugega kakor samo visoko stopnjo aktivnosti na katero smo se privadili v prazničnem času. Četudi nismo potrti, lahko občutimo nenadno razočaranje.

Dobra novica je, da se ti neprijetni občutki običajno niso dolgotrajni in si lahko pomagamo na različne načine:

• Zavedati se moramo, da so to povsem običajni občutki
• Zamenjajmo rutino. Zdrsnimo iz prazničnih občutkov. Počnimo nekaj kar nismo počeli med prazniki in usmerimo pozornost v vsakodnevne aktivnosti, ki nas ne spominjajo na občutek praznine.
• Pogovorimo se z nekom. To je lahko družinski član ali pa prijatelj, ki mu zaupamo in s katerim smo lahko odkriti. Dober pogovor je pogosto primeren način, da notranjo stisko privedemo na plan in nas tako manj obremenjuje. Ostanimo v stiku z osebami, ki so nam blizu in na nas pozitivno vplivajo. Namesto, da bi jim poslali sporočilo, jih pokličimo, saj bo stik tako bolj pristen.
• Pomembna je fizična aktivnost, zato si vzemimo čas za vadbo ali daljši sprehod.
• Prazniki lahko prinesejo tudi spremenjene prehranjevalne navade in se je potrebno vrniti k bolj uravnoteženemu načinu prehranjevanja.
• Vzemimo si čas za dober spanec.
• Ozreti se je potrebno v prihodnost in ne v preteklost. Morda smo si zastavili novoletno zaobljubo, ki jo stežka izpolnjujemo. Morda nas novi cilji celo utrujajo in obremenjujejo ter nam povzročajo nepričakovan stres. Bodimo prijazni in prizanesljivi do sebe. Bodimo prilagodljivi in si zastavimo nove, bolj dosegljive cilje.
• Usmerimo misli v prednosti post-prazničnega časa, ki nam ponuja možnost, da se osredotočimo na dobre stvari okoli nas.
• Ustvarimo si nove praznične tradicije. Če opažamo, da nas način praznovanja postavlja v prevelik stres, nam povzroča stisko in nas utruja, je potrebno sprejeti spremembe še pred naslednjimi prazniki. Dovolimo si, da letos praznujemo na sebi prijazen način in ne sledimo pričakovanjem, ki nam jih postavljajo drugi ali pa mediji.

Tukaj lahko najdemo še dodatne koristne nasvete za boljše počutje: https://www.zadusevnozdravje.si/skrb-za-dusevno-zdravje/nasveti-za-boljse-pocutje/.

Kdaj po pomoč in podporo?

Pogosto je ravno praznično obdobje tisto, ki prinese na plan marsikatero bolečino, spomine, izkušnje ali druga negativna čustva. Marsikdo se znajde v stiski. Kot je zgoraj zapisano, negativni občutki, ki jih pripisujemo post-prazničnemu sindromu izzvenijo hitreje kot depresija. Kljub vsemu pa je potrebno, da si prisluhnemo in smo pozorni na to, če ti občutki vztrajajo daljši čas. V kolikor ti občutki trajajo dlje časa in smo se znašli v duševni stiski je pomembno, da ne oklevamo, temveč čimprej poiščemo pomoč in podporo. Pomoč lahko poiščemo pri svojih bližnjih (družina ali prijatelji), ki jim zaupamo, podpornih skupinah, društvih, svetovalnih ali strokovnih službah.

Sledite tej povezavi za vire prve pomoči v stiski: https://www.zadusevnozdravje.si/kam-po-pomoc/prva-pomoc-v-stiski/

Več informacij o pomoči, ki je na voljo, najdete na spodnjih povezavah:
• Centri za duševno zdravje odraslih
• Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov
• Zdravstvenovzgojni centri in centri za krepitev zdravja
• Mreža virov pomoči v Sloveniji

Dodatna gradiva:
• Psihična odpornost v vsakdanjem življenju – izvedba tehnike Prizemljitev
• Priporočila za izvajanje tehnik sproščanja
• Duševno zdravje ni cilj, temveč pot – intervju
• Ravnanje s strahovi in paničnimi napadi – predavanje
• O prijaznosti – intervju
• Kako pomagati svojim bližnjim v duševni/psihični stiski?
• Odzivanje v času krizne situacije in načini njenega obvladovanja
• Poskrbimo za svoje dobro počutje
• Ostala gradiva na temo dobrega počutja in duševnega zdravja