Zdravje v Sloveniji in goriški statistični regiji

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je objavil podatke o zdravju prebivalcev Slovenije in posameznih regij za leto 2023. Na regijskih plakatih so prikazani pomembnejši podatki o zdravstvenem stanju prebivalstva regije in nekaterih vidikih njihovega življenjskega sloga, v primerjavi s slovenskim povprečjem. Ti podatki so ključnega pomena za spremljanje sprememb v zdravju prebivalcev ter za oblikovanje ukrepov, ki bodo prispevali k izboljšanju kakovosti življenja in zdravja v Sloveniji.Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je objavil podatke o zdravju prebivalcev Slovenije in posameznih regij za leto 2023. Na regijskih plakatih so prikazani pomembnejši podatki o zdravstvenem stanju prebivalstva regije in nekaterih vidikih njihovega življenjskega sloga, v primerjavi s slovenskim povprečjem. Ti podatki so ključnega pomena za spremljanje sprememb v zdravju prebivalcev ter za oblikovanje ukrepov, ki bodo prispevali k izboljšanju kakovosti življenja in zdravja v Sloveniji. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je objavil podatke o zdravju prebivalcev Slovenije in posameznih regij za leto 2023. Na regijskih plakatih so prikazani pomembnejši podatki o zdravstvenem stanju prebivalstva regije in nekaterih vidikih njihovega življenjskega sloga v primerjavi s slovenskim povprečjem. Ti podatki so ključnega pomena za spremljanje sprememb v zdravju prebivalcev ter za oblikovanje ukrepov, ki bodo prispevali k izboljšanju kakovosti življenja in zdravja v Sloveniji.

Goriška statistična regija s 118.361 prebivalcev predstavlja 6 % celotnega prebivalstva Slovenije. Povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka je 30 let, enako kot je slovensko povprečje. V letu 2023 se je rodilo 871 otrok, umrlo pa je 1.316 prebivalcev, kar kaže na negativni naravni prirast, značilen za regijo že daljše obdobje. Ženske v povprečju dosegajo višjo starost kot moški – povprečna starost ob smrti je pri ženskah znašala 83 let (enako kot v Sloveniji), pri moških pa 77 let, kar je nekoliko več od slovenskega povprečja (75 let). Bolezni srca in ožilja ostajajo najpogostejši vzrok smrti v regiji in predstavljajo 38 % vseh smrti, sledi rak (33 %).

Udeležba v presejalnih programih za raka Svit, Dora in Zora, je visoka (v programih je sodelovalo med 68 % in 83 % povabljenih) in presega slovensko povprečje. V regiji je bilo zabeleženih 1.012 novih primerov raka, med katerimi so najpogostejši rak prostate (17 %), rak dojke (12 %) in rak pljuč (11 %).
Najpogostejši vzroki bolniške odsotnosti v regiji so enaki kot v Sloveniji (bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva, poškodbe ter nalezljive bolezni). Na zaposlenega moškega beležimo letno 16 dni nezmožnosti za delo, na žensko pa 25 dni.
Bolezni srca in ožilja ter rak sta v Sloveniji glavna vzroka smrti in predstavljata 68 % vseh smrti. Na nacionalni ravni je bilo zabeleženih kar 17.288 novih primerov raka.
Število javnih zdravstvenih domov (63) in bolnišnic (31) ostaja v zadnjih letih nespremenjeno.
Skupni izdatki za zdravstvo so dosegli 5.457 milijonov evrov, od tega je 74 % financiranih iz javnih virov.

Zbrani podatki omogočajo vpogled v ključne zdravstvene izzive, obenem pa poudarjajo pomen presejalnih programov in zdravega življenjskega sloga za izboljšanje kakovosti življenja prebivalcev.
Več informacij