Dan odprtih vrat Programa za preprečevanje in obravnavo zasvojenosti »Pogovorimo se« – NIJZ OE Maribor

Na dan odprtih vrat smo letos  vabili strokovnjake podobnih regijskih programov ob določenih urah zaradi lažje organizacije in boljših možnosti posvetiti se njihovim težavam, s katerimi se pri svojem delu srečujejo. Spregovorili smo o izkušnjah dela v različnih programih, ki delujejo v Podravju in iskali možnosti povezovanja in sodelovanja. Spregovorili pa smo tudi o aktualni temi – spremembah zakonske regulacije uporabe konoplje. Strokovne delavke programa »Pogovorimo se« smo izpostavile javnozdravstvena tveganja, ki so povezana z uporabo konoplje.

Posebej tvegana je uporaba konoplje pri mladostnikih, katerih možgani še niso v celoti razviti – uporaba konoplje v tem razvojnem obdobju povzroča spremembe v funkciji in strukturi možganov. Zgodnji začetki uporabe in redna uporaba konoplje v mladosti lahko vodi tudi do razvoja hujših duševnih motenj, kot so psihotične in depresivne motnje, ter predstavlja večje tveganje za razvoj zasvojenosti od drugih drog v kasnejšem življenju. V primeru dolgotrajne uporabe so spremembe lahko nepovratne in privedejo do pomembnega upada funkcioniranja, zmanjšanja socialne vključenosti, zmanjšanje kakovosti življenja in ne uresničevanja mladostnikovih potencialov.

Dostopnost in nizko zaznana tveganja, povezana z uporabo konoplje, sta ključna dejavnika, ki vplivata na razširjenost uporabe konoplje pri mladostnikih. Podatki potrjujejo, da se v zadnjih letih pri nas zmanjšuje delež tistih mladostnikov, ki prepoznavajo rabo konoplje kot tvegane za zdravje. Po mednarodno primerljivih podatkih ima Slovenija že sedaj po razširjenosti rabe konoplje med mladostniki nezavidljive rezultate. Približno vsak sedmi 15-letnik in vsak tretji 17-letnik je že kdaj v življenju uporabil konopljo, v zadnjih 30-ih dneh je konopljo uporabil vsak sedmi 17-letnik. 17,6 % mladostnikov se uvršča med uporabnike z visokim tveganjem. Uporaba konoplje pa lahko povzroči škodo tudi drugim, npr. izpostavljenost pasivnemu kajenju, vožnja pod vplivom psihoaktivnih snovi, uporaba  v nosečnosti, naraščanje zastrupitev s konopljo, tudi med otroki itd.

Strokovnjaki smo si bili enotni, da vse bolj prepoznavamo potrebo po bolj učinkovitem preventivnem delovanju v izobraževalnih ustanovah in pri delu s starši, ter povezovanju z različnimi strokovnjaki pri obravnavi vse bolj kompleksnih težav. Ustrezen starševski nadzor in dobri družinski odnosi so ključni dejavniki, ki lahko varovalno delujejo na mladostnika glede uporabe psihoaktivnih snovi. V širši družbi pa si želimo podprtega in celovitega ozaveščanja o tveganjih uporabe konoplje in spodbujanje zdravih življenjskih slogov med vsemi starostnimi skupinami.

Pripravila: Breda Lukavečki Družovec