10. September – Svetovni dan preprečevanja samomora

Cilj gesla je ozaveščanje o tem, kako pomembno je, da spreminjamo pogovor o samomoru in naše dojemanje ter razumevanja tega zapletenega vedenja oziroma vprašanja. V svetu samomor ostaja velik javnozdravstveni problem z daljnosežnimi socialnimi, čustvenimi in gospodarskimi posledicami. Ocenjuje se, da je trenutno na svetu več kot 700.000 samomorov na leto, pri čemer vemo, da vsak samomor močno prizadene veliko več ljudi.

Umrljivost zaradi samomora v Sloveniji je v zadnjih desetletjih upadla za več kot 30 %, še vedno pa v Sloveniji beležimo skoraj dvakrat več samomorov od evropskega povprečja. V Sloveniji je v letu 2023 zaradi samomora umrlo 358 oseb (295 moških in 63 žensk). V Podravju je zaradi samomora v omenjenem letu umrlo 66 oseb, med njimi izrazito več moških kot žensk. Količnik samomora, ki predstavlja število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev, je leta 2023 v Podravju znašal 20,06 in je bil višji od slovenskega povprečja, ki je znašal 16,91. V Podravju praviloma beležimo višji količnik samomora kot je povprečje v državi, zato Podravska regija že vrsto let sodi med samomorilno bolj ogrožene regije. Spodbudno je, da je prav tako trend količnika samomora v Podravju v zadnjih desetih letih upadajoč.

Za samomor so zlasti ogrožene starejše osebe, kar še posebej velja za moški spol, saj je količnik samomora v zadnjem desetletnem obdobju pri moških, starejših od 65 let, 2,8-krat višji kot je povprečje med moškimi prebivalci Slovenije. Pri moških, starejših od 85 let, je količnik samomora celo 5,4-krat višji kot je povprečje med vsemi moškimi. Pri ženskah s starostjo tveganje za samomor ne narašča tako izrazito.

Vendar samomor niso le številke in za vsakim samomorom stoji težka zgodba vsakega posameznika in tudi njegovih svojcev, ki s tem bremenom ostajajo tudi po smrti osebe. Nenazadnje se samomor ne zgodi neodvisno od družbenega okolja; le-to je lahko dejavnik, ki tveganje za samomor povečuje ali zmanjšuje. Tega sporočila se dotika tudi letošnje izbrano geslo »Spreminjajmo razumevanje samomora« in spreminjanje načina, kako se pogovarjamo o samomoru, zahteva sistemsko spremembo. Gre za premik od kulture tišine in stigme h kulturi odprtosti, razumevanja in podpore. Pomeni zagovorništvo politik in zakonodaje, ki izpostavljajo pomen duševnega zdravja, povečujejo dostop do oskrbe in zagotavljajo podporo posameznikom v stiski. Nenazadnje to pomeni tudi vlaganje v raziskovalno dejavnost za boljše razumevanje samomora in razvoj intervencij, ki temeljijo na dokazih.

V zadnjih dveh desetletji so se na področju preprečevanja samomora v Sloveniji zgodili številni premiki. V Nacionalnem programu duševnega zdravja 2018-2028 je preprečevanje samomora prepoznano kot prednostno področje varovanja duševnega zdravja prebivalstva. Krepi se mreža virov pomoči v duševni stiski; v Podravju je bilo od leta 2019 na primarni ravni zdravstvenega varstva ustanovljenih šest novih centrov za duševno zdravje tako odraslih kot otrok in mladostnikov. Krepijo se tudi prizadevanja za destigmatizacijo težav v duševnem zdravju in iskanja pomoči.

Vendar ne le na družbeni, temveč tudi na individualni ravni šteje vsako, manjše ali večje, dejanje, ki daje upanje tistim, ki so se znašli v stiski. Pri preprečevanju samomora smo lahko dejavni vsi. Spreminjanje razumevanje samomora pomeni tudi spodbujanje empatije in sočutja do tistih, ki se spopadajo s težavami. Pomeni razumevanje, da so samomorilne misli in občutki znak neizmerne bolečine in stiske. Pomeni poslušati brez obsojanja, nuditi podporo in usmerjati posameznike k iskanju pomoči.

Predlog ukrepanja ob duševni stiski

Seznam virov pomoči za osebe v duševni stiski za zdravstveno regijo Maribor

Pripravila:

Anja Durjava, NIJZ OE Maribor