Svetovni dan zdravja 2023 – Zdravje za vse

Letošnji 7. april bo še zlasti poseben, saj SZO obeležuje svojo 75. obletnico in, s sloganom »Zdravje za vse«, začenja enoletno kampanjo, v kateri bodo moči združile države članice, partnerske organizacije in javnost.

Leta 1948 so se države sveta združile in ustanovile SZO, da bi spodbujale zdravje, ohranjale svet varen in ščitile ranljive – na način, da bi lahko vsi in povsod dosegli najvišjo raven zdravja in dobrega počutja za zadovoljno življenje v mirnem, uspešnem in trajnostnem svetu.

Za SZO je univerzalno zdravstveno zavarovanje tisto, ki zagotavlja finančno zaščito in dostop do kakovostnih osnovnih storitev, dviguje ljudi iz revščine, spodbuja blaginjo družin in skupnosti, ščiti pred krizami javnega zdravja in nas usmerja k zdravju za vse.

Ob 75. obletnici SZO se svet ponovno sooča z zdravstveno, gospodarsko, energetsko, prehransko in podnebno krizo. Te krize povzročajo negotovost v državah, institucijah in pri posameznikih.

Obletnica tako prinaša trenutek, ko se lahko ustavimo, se ozremo na pretekle uspehe na področju javnega zdravja in se skupaj z znanostjo, rešitvami in solidarnostjo lotimo prihodnjih izzivov.

Dosežki na področju javnega zdravja v zadnjih sedmih desetletjih, ki so izboljšali zdravje, blaginjo in kakovost življenja ljudi po vsem svetu, so dobro znani: izkoreninjenje bolezni črnih koz, odprava ali skorajšnja odprava petih tropskih bolezni, skoraj univerzalno cepljenje otrok, zmanjšanje števila primerov otroške paralize za 99 %, vodilna vloga pri prvem cepivu proti malariji, razvoj novih pristopov za nadzor tuberkuloze, zagotavljanje dostopa do varne vode več milijardam ljudi in drugo.

Da bi zdravje za vse postalo resničnost, potrebujemo: posameznike in skupnosti, ki imajo dostop do kakovostnih zdravstvenih storitev, da lahko poskrbijo za svoje zdravje in zdravje svojih družin; usposobljene zdravstvene delavce, ki zagotavljajo kakovostno, na ljudi osredotočeno oskrbo; in oblikovalce politik, ki so zavezani vlaganju v univerzalno zdravstveno varstvo.

Zaradi covida-19 in drugih izrednih zdravstvenih razmer, prekrivajočih se humanitarnih in podnebnih kriz, gospodarskih omejitev in vojn, je pot vsake države do #ZdravjeZaVse še nujnejša. Zdaj je čas, da voditelji ukrepajo in izpolnijo svoje zaveze glede univerzalnega zdravstvenega varstva, civilna družba pa od njih zahteva odgovornost.

»Zdrava življenjska okolja lahko spremenijo življenja ljudi.«

Program SZO »Zdrava mesta« ustvarja priložnosti za bolj zdrava, močnejša in pravičnejša mesta oz. življenjska okolja.

Zdrava mesta so dolgoročni mednarodni program SZO.  Gre za globalno gibanje, ki postavlja zdravje visoko na socialno, ekonomsko in politično agendo lokalnih skupnosti. V evropsko mrežo zdravih mest je vključenih več kot 1300 občin, kar predstavlja 165 milijonov ljudi. Slovenija je v program vključena že več kot tri desetletja. V slovensko mrežo Zdravih mest je trenutno vključenih 51 občin. Ker se vse več slovenskih občin zaveda pomena aktivnega pristopa v proces nenehne krepitve zdravja in blaginje svojih občanov je pričakovati, da se bo mreža iz leta v leto širila.

Ena temeljnih nalog slovenske mreže Zdravih mest je zagotavljanje izvajanja zdravstvene in okoljevarstvene politike. Pomembno načelo je krepitev medsektorskega sodelovanja in prenosa znanj ter izkušenj. Za zmanjševanje zdravstvenih tveganj in krepitve kakovosti življenja so na voljo različni ukrepi. Pri tem ima veliko vlogo zaveza občin članic, da z medsektorskim sodelovanjem poleg zdravstvene uveljavlja tudi okoljevarstveno politiko v korist svojih občank in občanov.

Občine članice pristopajo k strateškemu planiranju in postavljanju ciljev na podlagi zdravstvenih kazalnikov NIJZ »Zdravje v občini« in tudi vseh ostalih pomembnih okoljskih podatkov, kot so podatki o hrupu, kakovosti zraka, rezultatih imisijskega monitoringa tal, podzemnih in površinskih voda, zelenih površinah, negativnih vplivih prometa, ipd.

Zaveza županov s Kébenhavenskim konsenzom (2018) imenovanim “Zdrava in srečnejša mesta za vse” narekuje, da se občine članice pri izvajanju svojih aktivnostih navezujejo na 6. področij:

1. Vlaganje v ljudi
2. Načrtovanje naselij za zdravje in skrb za okolje
3. Več partnerstva za zdravje in blagostanje
4. Dvig blaginje za vse občane
5. Promocija miru
6. Zaščita planeta

Večina članic posveča največ pozornosti prav okoljevarstveni politiki, kjer si želijo s celostno prometno strategijo, nižjimi emisijami toplogrednih plinov in prehodom na uporabo zelene energije, pridobiti naziv nizkoogljičnega mesta oz. občine. Prav tako pa slovenska mreža Zdravih mest kot partner sodeluje pri aktivnostih priprave in promocije strokovnih podlag za načrtovanje zelenih površin za spodbujanje telesne dejavnosti in aktivnega življenjskega sloga na občinskem nivoju.

Pri izvajanju poslanstva krepitve zdravja posameznikov in okoljskega zdravja, je članstvo v mreži Zdravih mest lahko v veliko pomoč kot vir informacij in znanja, pa tudi kot pomoč pri sklepanju partnerstev za razvoj novih in inovativnih rešitev za prihodnost. Program ima več kot tri desetletja izkušenj in inovativnih pristopov, zaradi česar ga prištevamo kot enega izmed najuspešnejših programov za krepitev zdravja v lokalnih okoljih.

Vabimo vas, da skupaj obeležimo letošnji svetovni dan zdravja in z osvetlitvijo pomembnih kulturnih, zgodovinskih, zdravstvenih in drugih ustanov po Sloveniji, v značilno modri barvi Svetovne zdravstvene organizacije, pokažemo našo skupno zavezo k zagotavljanju zdravja za vse.

Aktivnosti kampanje »Zdravje za vse« bodo potekale skozi celo leto:

6. april 2023 – Duševno zdravje otrok in mladostnikov gradimo SKUPAJ, Novo mesto

7. april 2023 – mladinski dogodek ob svetovnem dnevu zdravja

 Dodatna gradiva:

• Publikacija Dosežki v javnem zdravju v Sloveniji
• Grafični materiali