Nenalezljive bolezni, med njimi rak, sladkorna bolezen tipa 2, bolezni srca in ožilja ter dihal, predstavljajo velik izziv za javno zdravje, saj se več kot 75 odstotkov posameznikov sooča s tveganjem za pojav teh bolezni. Dejavniki tveganja, kot so nezdrava prehrana, kajenje, uživanje alkohola in telesna nedejavnost, so sicer znani, a se družbeni in gospodarski stroški kljub temu še naprej povečujejo. Samo v Uniji za zdravstveno varstvo, povezano z nenalezljivimi boleznimi, vsako leto namenimo kar 115 milijard EUR, kar – poleg trpljenja obolelih – izpostavlja nujnost usklajenega ukrepanja.
Močan simbol sprememb
Cilj projekta, ki ga vodi Norveška, je »spopasti se« z nenalezljivimi boleznimi in njihovimi dejavniki tveganja tako na ravni posameznika kot družbe. Linda Granlund, vodja koordinacije in direktorica oddelka na norveškem direktoratu za zdravje, poudarja pomen teh prizadevanj: »Rak in druge nenalezljive bolezni predstavljajo velik delež celotnega bremena bolezni v Evropi. Nenalezljive bolezni je mogoče preprečiti, žal pa se nam doslej z izzivi ni uspelo spopasti učinkovito in usklajeno. Ta projekt pomeni spremembo paradigme – preprečevanju je namreč namenjenih kar 20 odstotkov proračunskih sredstev za zdravstvo in to simbolizira spreminjajoči se pristop Evrope do zdravja.«
Profesor Knut-Inge Klepp, znanstveni koordinator projekta na norveškem Inštitutu za javno zdravje, poudarja pomen pravičnih politik pri obravnavi socialnih spremenljivk, povezanih z izpostavljenostjo nenalezljivim boleznim in tveganjem za njihov razvoj: »Ne smemo dopuščati, da se nekatere skupine soočajo z več boleznimi in zgodnejšo smrtjo kot druge. Politike, ki obravnavajo determinante zdravja, kot sta izobrazba in socialno-ekonomski status, so bistvene za ustvarjanje enakih možnosti za dobro zdravje.«
Kljub raznolikosti Evrope se vsi soočamo s podobnimi izzivi, zlasti s spremembami prebivalstva in z velikimi dogodki, kakršna je bila pandemija COVID-19. Knut-Inge Klepp poudarja potrebo po enotnem pristopu: »Pandemija je poudarila pomen čezmejnega sodelovanja pri reševanju zdravstvenih kriz. Nenalezljive bolezni kljub počasnejšemu napredovanju predstavljajo pomembno zdravstveno krizo, ki zahteva usklajeno ukrepanje.«
Nacionalni inštitut za javno zdravje, ki sicer sodeluje pri vrsti nalog, bo vodil delo na področju trajnosti (delovni paket 4: Sustainability). Vodja projekta na NIJZ Mojca Gabrijelčič Blenkuš ob tem napoveduje: »Za NIJZ in s tem javno zdravje v Sloveniji nameravamo posodobiti pristope na področjih in tematikah projekta skupnega ukrepanja, pomladiti time ter se še bolj povezati tako nacionalno in regionalno kot tudi z različnimi skupinami deležnikov. Projekt skupnega ukrepanja sovpada s pripravo strategije javnega zdravja za Slovenijo in sámo sodelovanje v projektu lahko pripomore tudi k implementaciji nove strategije. Računamo na veliko svežih izkušenj, ki jih bomo prinesli v naš prostor, kar nekaj naših pa bomo tudi mi delili s partnerji.
Dejstva in številke o skupnem ukrepanju na področju preprečevanja nenalezljivih bolezni:
- 25 sodelujočih evropskih držav
- 99 partnerjev + več kot 10 pridruženih partnerjev
- Štiriletno obdobje
- Proračun v višini 95,5 milijona EUR, od tega 76,5 milijona EUR sredstev EU
- Cilj je zmanjšati breme raka in drugih nenalezljivih bolezni z obravnavo skupnih dejavnikov tveganja
- Celovit pristop k preprečevanju, spodbujanje usklajenega ukrepanja in večjega vpliva v evropskih okoljih
